Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije je vladi izpostavila vprašanje, kdo bo skrbel za psihofizično zdravje ljudi po pandemiji. “Podjetja, ki se ukvarjajo s športno-rekreativno fitnes dejavnostjo, so namreč na robu preživetja, saj je dosedanja pomoč države za ta model poslovanja zgolj kaplja v morje,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
“Ne moremo delati na daljavo ali prodajati svojih storitev prek spleta. Naše delo je popolnoma onemogočeno, saj nimamo nobenega produkta, ki bi ga lahko dali ljudem v roke, da bi ga vzeli domov in si z njim pomagali,” pa so besede frizerjev povzeli v reviji Frizer. Ti so izpostavili, da se odločevalci v vsem tem času niti enkrat niso posvetovali s frizerji niti niso poskušali najti skupne rešitve za opravljanje poklica med epidemijo.
Tako frizerji kot lastniki fitnes centrov, ki jih je v Sloveniji več kot 150, so izpostavili, da pomoč, ki jo je zagotovila vlada v vseh dosedanjih protikoronskih paketih, ne zadostuje za preživetje branže. “Podjetja v našem sektorju so posledično že izčrpala svoje notranje rezerve,” so zapisali v novoustanovljeni sekciji in opozorili, da bo “imeti močan sektor fitnesa, rekreacije in regeneracije po pandemiji enormnega pomena”.
“Zaradi narave naše industrije, kjer trenerji delujejo kot samostojni podjetniki, ki v enem dnevu opravijo delo v več fitnes centrih, je vezava pomoči branži na število redno zaposlenih popolnoma neustrezna. Po podatkih finančne uprave je v Sloveniji skoraj 4000 trenerjev, ki imajo status samostojnega podjetnika, opravijo pa za 78 milijonov evrov trenerskih storitev, čeprav niso redno zaposleni v športno-rekreativnih centrih,” so pojasnili.
Če država želi, da frizerji preživijo, mora sprejeti drugačne ukrepe, pa je izpostavil direktor podjetja Lassana David Cukjati. “Subvencija države pokrije največ 80 odstotkov stroška čakanja na delo delavca in je nerazumno nižja od subvencije, ki jo prejme samostojni podjetnik. Močno bi nam bili v pomoč ukrepi iz prvega vala epidemije, kot je bila oprostitev plačila prispevkov za zdravstveno varstvo in prispevkov za električno energijo,” je povzel.
Od vlade pričakujejo, da jim za čas prepovedi opravljanja storitev krije vsaj še del fiksnih stroškov v višini 10 odstotkov izpadlih čistih prihodkov ter v celoti povrne stroške čakanja na delo. Meja za pridobitev subvencije za kritje fiksnih stroškov iz najnovejšega paketa je po njegovem postavljena na previsokih 40 odstotkov upada letnih prihodkov iz opravljanja dejavnosti, kar naj se zniža na največ 30 odstotkov, poštena meja pa bi bila 20 odstotkov.
Sogovorniki revije Frizer, med katerimi so bili poleg Cukjatija med drugimi še Mitja Sojer iz Mič Stylinga in direktorica podjetja Aledana Mirjana Kljaić, vladi v največji meri očitajo, da podpira črni trg, proti čemur se je frizerska stroka dolga leta borila. “Črni trg ne nudi zadostne zaščite, ki jo frizerski saloni imajo, saj upoštevajo visok standard higiene. Na tej točki vlada na nek način podpira točno to,” so ugotovili.
Namesto da bi država vzpostavila dialog s storitvenim sektorjem, mu sedaj grozijo odpuščanja in stečaji. “Če bi se zgledovali po tujini, bi namesto zaprtja salonov poskrbeli, da bi storitve opravljali varno. Predvsem pa je ključno, da ima država v tem času tudi posluh za iskanje rešitev in pravočasno zagotavljanje pomoči, ki bi storitvenemu sektorju omogočila preživetje in ga rešila pred propadom,” so dejali frizerji.
Podobno so ocenili v fitnes dejavnosti. “Želimo si, da odločevalci spoznajo, kako pomembna je organizirana rekreacija za splošno dobro stanje populacije in nam pomagajo preživeti to obdobje. Zahtevamo, da se ob sproščanju ukrepov sektor vzame v obzir takoj, ko bo to mogoče. Ob spoštovanju higienskih priporočil je v športno-rekreativnih fitnes centrih in dvoranah mogoče vzdrževati varno razdaljo in raven higiene za preprečevanje okužb,” so zatrdili.frizers
