Po obsežnem požaru v maju 2017 je Kemis dokončno saniral poškodovane objekte in proizvodnjo v polnem obsegu vnovič zagnal februarja letos. “Izpolnili smo vse pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja, inšpekcijski pregledi pa med izvajanjem sanacije niso ugotovili kršitev zakonodaje,” so tedaj sporočili. Direktor Boštjan Šimenc pa je zatrdil, da do takega požara, kot so ga imeli leta 2017, v Kemisu ne more več priti.
Danes so v podjetju prejeli odločbo gradbene inšpekcije, ki jim nalaga takojšnjo prepoved uporabe oz. opravljanje dejavnosti v nelegalno zgrajenih objektih ter njihovo odstranitev najpozneje do 30. junija 2020. Šimenc je za STA potrdil, da so odločbo prejeli, ni pa je še želel komentirati. Tekom dneva je tako poslovanje še teklo kot običajno, o prihodnjih korakih pa se bodo odločili, ko bodo odločbo preučili skupaj s strokovnjaki.
“Kemis ima sicer 15 dni časa za pritožbo, vendar pa ta ne zadrži izvršitve odločbe,” je za STA povedal pravni zastopnik Občine Vrhnika Tomaž Petrovič. Rok za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov je razmeroma dolg, da bo lahko Kemis tam skladiščene odpadke odstranil na ustrezen način, je pojasnil.
V Kemisu so v okviru sanacije med drugim izvedli celovito nadgradnjo požarnega sistema, v okviru katere so celotno skladišče odpadkov – glede na danes prejeto odločbo nezakonito – pokrili z avtomatsko gasilno napravo na težko peno. Območje trdnih odpadkov in manj nevarnih tekočih odpadkov so ob tem pregradili v manjše požarne sektorje, s čimer so fizično omejili širjenje plamena.
Po požaru sanirani objekt obsega odprto nadstrešnico, kjer se hranijo odpadki, prizidek k njej ter kot del novega avtomatskega gasilnega sistema na novo zgrajeni podzemni betonski rezervoar za požarno vodo z nadzemnim kontejnerjem. Slednjega bi Kemis lahko zgradil le na podlagi gradbenega dovoljenja, ki pa ga ni pridobil, je v odločbi zapisala gradbena inšpekcija in zaradi tega celotno rekonstrukcijo reciklažnega centra označila za črno gradnjo.
Kot je pojasnila inšpekcija, za gradbena in druga dela, s katerimi se vzpostavi stanje objekta pred požarom na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, določbe zakona o graditvi objektov ne veljajo. Je pa gradbeno dovoljenje potrebno v primeru, da se objekt v okviru obnove poveča ali kako drugače spremeni. Pred začetkom gradnje podzemnega rezervoarja bi torej moral Kemis zaprositi za gradbeno dovoljenje.
“Veseli nas, da so državni organi sprejeli argumente novega vodstva Občine Vrhnika,” so za STA odločitev inšpektorata komentirali na vrhniški občini. “Ta odločba je rezultat vztrajnosti in odločnosti našega župana Daniela Cukjatija in celotnega občinskega sveta, ki sta se od vsega začetka zavzemala za odstranitev Kemisa z Vrhnike,” so prepričani. Zasluge za uspeh so pripisali tudi odvetniku Petroviču.
V prostorih podjetja za predelavo kemičnih odpadkov Kemis je požar izbruhnil 15. maja 2017. Na Vrhniki je Kemis takrat skladiščil okoli 1400 ton odpadkov. Požar je zajel 871 ton odpadkov, od tega sta dejansko zgoreli 202 toni odpadkov. 72 ton je bilo nevarnih, 130 ton pa nenevarnih odpadkov.
Ob tem se je 69 ton odpadkov v požaru razlilo, ker se je embalaža stalila ali poškodovala. Od razlitih odpadkov je bilo 37 ton nevarnih odpadkov in 32 ton nenevarnih odpadkov.
Po ugotovitvah policije naj bi bil vzrok za požar samovžig snovi v enem izmed zabojnikov z odpadki.
Ognjeni zublji so povzročili precejšnjo okoljsko škodo, najbolj neposredno na bližnjem potoku Tojnica. Kemis je sicer izvedel številne sanacijske ukrepe v skladu z odločbami Agencije RS za okolje.
Podatki iz maja letos so kazali na onesnaženje tal na območju prelitja požarnih voda; med drugim so bile presežene mejne oz. opozorilne vrednosti kadmija, niklja, arzena, bakra in cinka. Kemijsko stanje potoka Tojnica je bilo medtem dobro, problematično pa je bilo biološko stanje, kar ni nujno povezano s požarom.
