Odbor za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin Evropske komisije je po Lebnovih besedah danes na željo Slovenije, Nemčije in Avstrije zasedal po štirih letih. Vse tri države so odboru predstavile svoje modele pribitkov na cestnine, vsi predlogi pa so bili tudi podprti.

Slovenija namerava pribitek na cestnino v višini 15 odstotkov obračunavati na relaciji Koper-Ljubljana vključno z ljubljanskim obročem, petodstotni pribitek pa na relaciji Ljubljana-Šentrupert. Kot je pojasnil državni sekretar, gre za 184 kilometrov avtoceste, kar predstavlja 30 odstotkov našega avtocestnega omrežja.

Vlada po besedah Lebna pribitke predlaga za časovno obdobje 35 let, od julija 2019 do 2052. Po pesimističnem scenariju bi se leta 2019 na ta račun v blagajno steklo 10,5 milijona evrov, ves ta prihodek pa predstavlja striktno namensko financiranje, ki bo šlo v podjetje 2TDK za izgradnjo drugega tira, je poudaril.

Evropska komisija se s predlogom strinja in ga podpira, prav tako celoten odbor drugih držav članic, je dejal. Postopek je tako po besedah državnega sekretarja uspešno zaključen in ni več ovir, da bi Slovenija naprej izvajala aktivnosti, ki peljejo v izvedbo projekta.

Do pribitkov na cestnine so bili sicer kritični na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Opozarjali so, da prevozniki dodatnih obremenitev ne morejo več prenesti. Leben je danes pojasnil, da so imeli na ministrstvu razgovor z obema zbornicama, obe pa se strinjata, da je drugi tir potreben.

Kot je dodal, sta zbornici izrazili zaskrbljenost, da bi takšnimi pribitki zmanjšali konkurenčnost prevoznikov. Minister Peter Gašperšič je po besedah Lebna zbornicama obljubil ter tudi že naročil strokovnim službam, da pregledajo različne ukrepe, s katerimi lahko ukrepe uravnovesili za slovenske avtoprevoznike. Ko bodo ti pripravljeni, jih bo minister zbornicama tudi predstavil, je še dejal državni sekretar.