Dogovorili smo se, naj program pomoči Grčiji vključuje sveženj dodatnih ukrepov, ki bi bili uveljavljeni, če Grčiji do leta 2018 ne bo uspelo doseči primarnega proračunskega presežka v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je na novinarski konferenci po koncu zasedanja evroskupine dejal njen šef Jeroen Dijsselbloem.
Ti ukrepi morajo biti verodostojni, samodejni in pred tem uzakonjeni s strani grških oblasti, prav tako pa morajo temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki bodo sprožili te ukrepe, je še pojasnil šef evroskupine.
Za kakšne vrste ukrepov gre in kako jih sprožiti, Dijsselbloem danes ni natančneje pojasnil. Dejal je le, da bodo o tem potrebni nadaljnji pogovori.
Če bo dosežen dovolj velik napredek z grškimi oblastmi glede reformnih ukrepov za končanje prvega pregleda izvajanja programa pomoči Grčiji kot tudi glede svežnja dodatnih ukrepov, bi lahko prihodnji četrtek sklicali izredno zasedanje evroskupine, je še povedal Dijsselbloem.
Sodelovanje z oblastmi v Atenah v minulih dneh je označil kot dobro in produktivno, v pogajanjih je bil po njegovih besedah dosežen “bistven napredek”.
Napredek je bil storjen pri vrsti ključnih vprašanj, pri čemer je Dijsselbloem izpostavil pokojninsko reformo, slaba posojila in privatizacijski sklad. Na drugih področjih bo treba še veliko postoriti, a smo blizu dogovoru.
Grčija in mednarodni posojilodajalci skušajo doseči dogovor glede uresničevanja reformnih ukrepov, potrebnih za sprostitev novega obroka finančne pomoči v okviru lani dogovorjenega do 86 milijard evrov vrednega tretjega programa pomoči Grčiji.
Uresničevanje zahtevanih reform spada v sklop prvega pregleda izvajanja programa pomoči Grčiji, ki bi moral biti zaključen že lansko jesen, a so se pogajanja zaradi nekaterih odprtih vprašanj zavlekla. Med temi so predvsem pokojninska reforma, vprašanje slabih posojil in vzpostavitev privatizacijskega sklada.
Po evroskupini se popoldne na neformalnem zasedanju sestajajo finančni in gospodarski ministri vseh 28 članic unije, med njimi tudi finančni minister Dušan Mramor. Na dvodnevnem srečanju bodo med drugim govorili o proračunu EU, krepitvi bančne unije in boju proti davčnim goljufijam, zlasti v luči nedavnega razkritja Panamskih dokumentov.
