Ko se je grška vlada z evrskimi upniki v kontekstu evropskega reševalnega sklada ESM dogovorila, da bo do leta 2018 ustvarila primarni javnofinančni presežek v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je IMF po pojasnilih Obstfelda in Thomsena posvaril, da bo to vodilo k ukrepom, ki lahko zaustavijo okrevanje.

IMF je po njunih navedbah ocenil, da bodo ukrepi, ki jih načrtujejo v okviru tretjega programa programa pomoči iz ESM, ustvarili presežek v višini le 1,5 odstotka BDP, kar pa je za IMF dovolj. “Nismo pozvali k dodatnim ukrepom za dosego višjega presežka,” sta poudarila v zapisu na blogu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav IMF od Grčije ne zahteva dodatnega odrekanja, pa opozarja, da ima država še nadaljnje delo na fiskalnem področju. Grčija mora še vedno izvesti davčno reformo in prevetriti javno trošenje, sta poudarila Obstfeld in Thomsen in dodala, da grški dolg brez strukturnih reform ne bo vzdržen.

IMF je igral glavno vlogo pri prejšnjih dveh reševalnih paketih za Grčijo, a se je pri tretjem programu v višini 86 milijard evrov leta 2015 umaknil, zdaj pa ima le tehnično vlogo.