Gregorič je dejal, da bo klinični del inštituta začel delovati “takrat, ko bomo imeli vse elemente, ki bodo zadoščali varnosti in kakovosti obravnave”. Trenutno se po njegovih besedah dogovarjajo o sodelovanju z veliko zdravniki tako iz Slovenije kot iz tujine. V tem trenutku se dogovarjajo o podrobnostih, medtem ko pogodbe še niso podpisali z nobenim strokovnjakom.

Imen strokovnjakov, s katerimi se dogovarjajo, ni želel izpostavljati, saj je po njegovem mnenju bolje, da se dogovarjajo v miru. “Pogovarjamo se z vsemi, zaenkrat imen ne bi izpostavljal, ker pogodbe niso podpisane,” je dejal in dodal, da bodo sporočili imena, ko bodo z njimi podpisali pogodbe.

Predvideno je, da bodo nekaj časa v inštitutu zagotovo delovali tuji strokovnjaki, ki bodo v Slovenijo prišli delati pogodbeno. V prihodnje bodo izšolali tudi slovenske strokovnjake, kar pa je dolgoročen proces in traja vsaj šest do osem let po končani medicinski fakulteti, je pojasnil. Če pa bi začeli izobraževati specialiste pediatrije ali srčne kirurge, pa bi jih morali dodatno izobraževati še leto ali dve.

Domači otroški srčni kirurgi bi tako celotno subspecializacijo opravili v tujini, saj v Sloveniji trenutno ni otroškega srčnega kirurga, ki bi jih lahko izobraževal. Za dopolnitev ali nadgradnjo znanja strokovnjaka, ki je že sodeloval pri tem, pa bi potrebovali dva ali tri mesece šolanja v tujini, je dejal Gregorič.

Število kardiologov, ki bodo zaposleni v inštitutu, bo odvisno od potreb. Gregorič ocenjuje, da jih bo med štiri in šest. Če bodo dodatne potrebe, pa bodo lahko po pogodbi sodelovali tudi s tujimi kardiologi.

Dokler inštitut ne bo klinično začel delovati, oskrba otrok s prirojenimi srčnimi napakami ostaja nespremenjena, torej v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana s pomočjo tujih zdravnikov.

Mednarodno priznani slovenski srčni kirurg, ki deluje tako v ZDA kot v Sloveniji, je dejal, da bo kot predsednik sveta večinoma spremljal in usmerjal delovanje inštituta iz ZDA preko videokonferenc, veliko pa bo tudi v Sloveniji. Sodelovanje z UKC na tem področju v zadnjem letu, zlasti pa v zadnjih mesecih, ocenjuje kot odlično. Po njegovem mnenju prehod resursov ob vzpostavljanju inštituta ne bi smel biti problem.

Gregorič je prepričan, da je delovanje programa otroške srčne kirurgije v okviru enega centra najboljša možnost. “Verjamem, da če so vse dejavnosti pod eno streho in enim načinom delovanja, je dosti bolje za komunikacijo, izmenjavo izkušenj, pripadnost in delovanje centra,” je dejal in dodal, da to ne bo slovenski unikum, ampak da takšni centri delujejo po Evropi in svetu.

Sicer pa se ne ukvarja s tem, kako bo deloval pri ustanavljanju inštituta pod novo vlado. Kot pravi, ga to niti ne zanima. “Tu sem samo zato, da skušam pomagati pri vzpostavljanju novega centra,” je povedal in dodal, da bodo inštitut vzpostavljali po smernicah, kar ne bi smelo zmotiti ne ene ne druge vlade. “Kdo ne bi podpiral nečesa, kar je dobro za slovenske otroke? Če bi se postavili na položaj nekoga, ki ima malega otroka s srčnim obolenjem, verjetno ne bi gledali na to, kakšna politična veja je na oblasti,” je dejal.