“Pravo olajšanje je dobiti potrditev z mednarodnega vidika, da so razmere v Sloveniji danes boljše, kot je kdorkoli pričakoval. Na tem je potrebno graditi in upati, da bomo imeli dovolj modrosti, da ohranimo to, kar smo začeli,” je dejal guverner Jazbec.
Izpostavil je vzdržno gospodarsko rast in odgovarjanje na izzive, ki niso le slovenski, ampak so povezani s politično negotovostjo v povezavi z vsem, kar se dogaja v svetu. Pri tem je navedel posledice odločitve Velike Britanije za izstop iz EU, negotove razmere v posameznih državah območja evra in še vedno razmeroma neugodne dejavnike nizkih cen energentov.
Sodinova je dodala, da so se člani slovenske delegacije v času obiska ZDA tako na zahodni kot tudi na vzhodni obali sestajali z investitorji, ki imajo v lasti slovenske obveznice. “Prepoznavajo nižanje tveganj in vidijo, da imamo dobro zgodbo,” je prepričana državna sekretarka.
V primerjavi s kriznim obdobjem pred tremi leti, ko Slovenija skorajda ni imela dostopa do finančnih trgov, obstaja zdaj po njenih besedah med njimi zelo dobro poznavanje Slovenije, ki ji tudi priznavajo dobre rezultate. “Zelo dobro spremljajo vse kar se dogaja v Sloveniji tako na makroekonomski ravni kot tudi glede izpolnjevanja zavez na evropski ravni,” je dejala.
Jazbec je dejal, da je nehvaležno dajati nasvete vladi, še posebej ker centralne banke pogosto obtožijo, da posegajo v fiskalni prostor. Vendar pa je na vprašanje, kaj bi priporočil ministrski ekipi premierja Mira Cerarja, da se dobra klima ohrani najprej, kot ključno izpostavil zavedanje, kako zelo so se spremenile razmere v treh letih.
“Bili smo država, ki je bila predmet pogovorov, ker nam je pretila zunanja pomoč. Danes so bili pogovori veliko bolj sproščeni, ker je Slovenija dokazala, da lahko tudi z nepriljubljenimi ukrepi spremeni stvari,” je zatrdil.
Jazbec je dodal, da je slovenska gospodarska rast v zgornji tretjini držav območja evra, banke so ustrezno kapitalizirane in pripravljene na vse potencialne šoke iz iz obremenitvenih testov.
“Ne glede na še vedno razmeroma visok delež slabih posojil v slovenskih bankah, pa odgovarjajo vsem kriterijem za finančno stabilnost, kar za vse države iz območja evra ne moremo reči. Nekatere imajo še vedno velike probleme, ker niso naredile tega, kar smo naredili v Sloveniji,” je povedal guverner.
Sodinova je ameriškim sogovornikom predstavila tudi vladne načrte oziroma obete za naprej, ki so zajeti v proračunskih dokumentih za 2017 in 2018. “Še naprej se bo zniževal javnofinančni primanjkljaj, zniževati se začenja javni dolg, ki je bil lani na višku,” je nanizala.
Javni dolg se bo namreč po vladnih napovedih z lanskih 83,2 odstotka BDP letos znižal na 80,2 odstotka BDP, do leta 2020, ko naj bi Slovenija dosegla strukturno izravnane javne finance, pa naj bi zdrsnil na 70,8 odstotka BDP.
Razprave svetovnih finančnikov so se v Washingtonu v minulih dneh sicer vrtele okrog potrebe po vzpodbujanju hitrejše gospodarske rasti, ki je že predolgo prepočasna, prav tako pa tudi okrog pojavov protekcionizma. Na primer med predvolilno kampanjo v ZDA, še prej pa z izidom referenduma na Otoku.
IMF je v času zasedanja ohranil julijsko napoved za letošnjo svetovno gospodarsko rast pri 3,1 odstotkih, za prihodnje leto pa pričakuje pospešitev le na 3,4-odstotno rast. Sloveniji IMF za letos napoveduje enako gospodarsko rast kot lani (2,3 odstotka), v letu 2017 pa upočasnitev na 1,8 odstotka.
Jazbec je povedal, da je bilo glavno sporočilo zasedanj, da se bo svet še naprej ubadal s počasno rastjo. Z vidika centralne banke je to po njegovih navedbah pomembno predvsem zato, ker lahko postane denarna politika bolj učinkovita le, če sodelujejo tudi ostale politike. Strukturna in fiskalna.
“To pomeni poziv vladam, da nadaljujejo s strukturnimi reformami in skušajo izkoristiti omejen fiskalni prostor, ki ga dovoljuje pakt stabilnosti in rasti,” je dejal. To je, tako Jazbec, pomembno predvsem za tiste države, ki so na obrobju evrskega območja, kot na primer Slovenija.
In kako spodbuditi gospodarsko rast? “Ključno sporočilo je, da je treba imeti vizijo, strategijo in politično odločenost za spremembo strukture proračuna v tiste dejavnosti ali področja, ki zagotavljajo višjo produktivnost, manj pritiska na proračun in omogočijo nadaljevanje reform, ki v razmerah izjemno ekspanzivne denarne politike ključno prispevajo k učinkovitosti te mešanice politik,” je orisal.
Potrdil je tudi, da so razpravljali o protekcionizmu, ki se pojavlja v ameriški predsedniški kampanji. “Obstaja velika zaskrbljenost, ali bo katera od bolj razvitih držav, v tem primeru ZDA, resnično šla po poti večjega protekcionizma oziroma navidezne zaščite nacionalnega gospodarstva, kar lahko seveda negativno vpliva na globalne trende in predvsem podaljša obdobje nizke gospodarske rasti,” je opozoril guverner.
