Györkös Žnidarjeva je v izjavi medijem v DZ dejala, da sicer razume, da “se približujejo volitve in da je zaradi tega veliko nervoze, a to ne pomeni, da Slovenija ni dolžna na svojem teritoriju izvajati oblasti”. Prepričana je, da bi najvišji predstavniki države to morali vedeti, saj se nihče nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.
Ministrica se pridružuje ocenam, da je sirski državljan Ahmad Šami predmet političnih zlorab “tistih, ki so dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi inštancami še potekali, kljub temu, da so vedeli ali pa bi morali vedeti, da se zanj zadeve pred sodišči ne bodo pozitivno iztekle”.
Opozorila je, da Šamiju ni pritrdilo niti upravno sodišče niti vrhovno niti ustavno niti evropsko sodišče v Luksemburgu. “Takšno navidezno humanitarnost je izjemno težko implementirati,” je dejala.
Prav tako kot nesprejemljive ocenjuje pritiske na upravne organe. “Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam,” je dodala.
Poudarila je, da je ministrstvo za notranje zadeve velikokrat na različnih nivojih, tako v DZ kot tudi na odborih, pozivalo k pogovoru oz. oblikovanju celovite strategije države na področju migracij in azila. “Nismo dobili ničesar drugega razen kritik in razdiralnosti. Zato ocenjujem, da je to še vedno velik problem,” je dejala.
Na vprašanje, ali so te kritike usmerjene tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, je odgovorila, da je premier iskal rešitev po 51. členu, ki je zakonita. A konsenza na vladi glede te rešitve ni prišlo, zato je bila ta točka na koncu umaknjena.
Glede vprašanja, ali ima Šami še kakšno pravno možnost, da bi ostal v Sloveniji, pa je dejala, da je dublinski postopek končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča. Predaja oz. deportacija je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča.
Ministrica je povedala, da je diskrecijska klavzula po dublinski uredbi pravica države, ne pa prosilca. To bi bilo v nasprotju z dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci lahko samo izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito, je dodala.
Strokovno stališče ministrstva za notranje zadeve pa je, da je uporaba diskrecijske pravice možna le do pravnomočnega končanja postopka. “Vsekakor pa ta klavzula ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema,” je povedala.
Ob tem je opozorila, da v času trajanja postopka odločevalci niso zaznali nobenih elementov, ki bi upravičevali uporabo diskrecijske klavzule.
Györkös Žnidarjeva se je odzvala tudi na napoved Levice, da bo proti njej vložila interpelacijo, če se bo nadaljevala deportacija Šamija. “Z interpelacijo nimam popolnoma nobenega problema. Je pa izjemno težko biti politik v državi, v kateri vidni predstavniki države pozivajo k nespoštovanju avtoritet sodišč,” je dejala.
Kot pravi, je do tega trenutka realizirala vse, kar so si na ministrstvu zadali v tem mandatu. Zato je ministrstvo za notranje zadeve po njenih besedah zgodba o velikem uspehu.
“Zanimivo pa je, da se predlogi za interpelacijo niso pojavljali v ključnem trenutku, ko je bila država v najtežjih časih, ko sem odločno zavrnila predlog evropskega komisarja, da bi se Slovenija spremenila v migrantski filter za Evropo, ko sem mu povedala, da se bomo temu uprli z vsemi sredstvi,” je še povedala.
