Begunci so za HRW povedali, da so jih prijeli na Hrvaškem, ko so prišli iz Srbije. Na Hrvaškem niso dobili pravice, da bi prosili za azil, čeprav so to nameravali in da so jih poslali nazaj v Srbijo.

HRW navaja, da je devet izmed desetih beguncev dejalo, da so jih hrvaški policisti udarili, vseh deset pa je povedalo, da so jim na Hrvaškem odvzeli osebne stvari, vključno z denarjem ali mobilnimi telefoni. Med desetimi begunci sta bila tudi dva mladoletnika, vsi primeri so se zgodili po 20. novembru lani.

Poročevalka HRW za Balkan in vzhodno Evropo Lydia Gall je izpostavila, da “šokantno in kruto ravnanje Hrvaške s prosilci za azil ni dostojno države, ki je članica Evropske unije”.

“Oblasti v Zagrebu morajo zagotoviti, da vsi uslužbenci opravljajo svoje naloge z namenom zaščite prosilcev za azil, ne da bi jih silili v vrnitev v Srbijo,” je izjavo Gallove objavil HRW.

Od hrvaških oblasti zahtevajo preiskavo primerov nadlegovanja prosilcev za azil in kaznovanje odgovornih.

Omenili so tudi, da so že 20. decembra lani zahtevali pojasnila hrvaškega notranjega ministrstva, a odgovorov do danes niso dobili.

Pozvali so tudi Evropsko komisijo, naj pritisne na Hrvaško, da bo izpolnjevala svoje obveznosti v skladu z evropsko zakonodajo o beguncih, ter naj sprožijo preiskavo o dogodkih na Hrvaškem, ker gre za članico EU.

HRW tudi spominja, da so države na balkanski migrantski poti marca lani dosegle dogovor o dodatnem zaostrovanju nadzora na mejah, s čemer so skušale zapreti to pot. Posledica njihove odločitve so tisoči prosilcev za azil in migranti, ki so obtičali v Srbiji in drugod na Zahodnem Balkanu, kjer so izpostavljeni slabem vremenu in tihotapcem ljudi, ki jih izkoriščajo, so še zapisali.

Navedbe HRW je danes zanikalo hrvaško notranje ministrstvo. V sporočilu za javnost trdijo, da je HRW objavil “vrsto zgrešenih informacij in insinuacij, ki javnost napeljujejo na napačne sklepe o ranljivi skupini, kot so prosilci za azil”. Sporočili so, da so na vprašanja HRW odgovorili 11. januarja.

Trdijo, da pričevanja desetih oseb niso relevantna glede na to, da je bilo lani na Hrvaškem 2235 prosilcev za azil, v primerjavi z 211 leta 2015. Kot so izpostavili, so lani podelili azil 83 osebam, še 16 pa je dobilo zaščito.

Poudarili so, da se hrvaški policisti pripravljajo na uvajanje schengenskega pravnega redu in da morajo ustrezno odgovoriti, ko gre za različna kazniva dejanja, kot je tihotapljenje ljudi. Hrvaški policisti se udeležujejo rednega izobraževanje na temo azila in zaščite človekovih pravic, so še zapisali.

Spomnili so, da so se odzvali na vsako nasilje nad prosilci za azil, in izpostavili, da je Hrvaška “humana in varna država”.

Tudi hrvaška nevladna organizacija Center za mirovniške študije (CMS) je v začetku januarja opozorila na pričevanja prosilcev za azil, da so hrvaški policisti begunce in migrante prisilili, da se vrnejo v Srbijo čez “zeleno mejo”.