Kot je povedal Medaković, bodo po tem letu, torej po 2043, skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa kakšno izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje visokoradioaktivni odpadkov.

Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.

Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za kakšno izmed drugih rešitev, če bo bolj ugodna, je dodal.

Hrvaška zaenkrat po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču v Vrbini.

Dogovor je po Medakovićevih navedbah možen, če bodo izpolnjeni štirje pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo.

Slovenija druge strani sicer še ni prepričala hrvaških partnerjev, da je odlagališče v Vrbini popolnoma varno. Hrvaška pa tudi zahteva, da naj bo v Vrbini odlagališče za vse radioaktivne odpadke s Hrvaške in iz Slovenije.

Hrvaška bi za svoje odlagališče porabila približno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, zato si želi, da bi bili stroški skupnega projekta s Slovenijo nižji. Kot četrti kriterij za dogovor pa je Medaković izpostavil enakopravno udeležbo slovenskih in hrvaških strokovnjakov in podjetnikov.

Kot je izpostavil, je za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk v obliki šest milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.

Slovenija in Hrvaška sta po polovični lastnici Neka. Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje.

Slovenija skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi, in sicer na Vrbini pri Krškem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje.

Temeljni kamen za Nek so položili leta 1974, leto kasneje so stekla gradbena dela. Prva faza poskusnega obratovanja je stekla maja 1981, oktobra tega leta je Nek oddal prve kilovate električne energije v elektroenergetski sistem. Avgusta 1982 je nuklearka začela obratovati s polno močjo, januarja 1983 se je začelo komercialno obratovanje. Januarja 1984 je Nek dobil dovoljenje za začetek rednega obratovanja. Nek je sicer pridobil dovoljenje za podaljšanje obratovanja za 20 let, torej do leta 2043.