EČSP je v četrtek objavil sodbo, da je Hrvaška kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, vključno s prepovedjo diskriminacije, v primeru fizičnega napada na lezbijko leta 2010. Napadalca so kaznovali s 300 kunami (40 evrov) zaradi kaljenja javnega reda in miru, dogodka pa niso obravnavali kot sovražnega napada zaradi spolne usmeritve. Hrvaška bo morala žrtvi napada plačati 10.000 evrov odškodnine kot tudi kriti več kot 5200 evrov stroškov sojenja, je določilo sodišče. Rok za pritožbe je tri mesece.

Rekla mu je, da je ne zanima, ker je lezbijka. Sledili so udarci

Nasilen incident se je zgodil januarja 2010 v nočnem klubu v Zagrebu, ko je takrat 28-letna tožnica zavrnila spogledovanje moškega z navedbo, da je ne zanima, ker je lezbijka. Moški jo je nato brutalno pretepel, tako da so jo zaradi poškodb oskrbeli v bolnišnici. Napadalec je med pretepanjem kričal, da je “treba vse takšne pobiti”, navaja EČSP na svoji spletni strani.

Potem ko so moškega kaznovali na hrvaškem sodišču za prekrške, ga je ženska kazensko ovadila državnemu tožilstvu zaradi nasilnega zločina iz sovraštva in diskriminacije. Ovadbo so zavrnili, ker so storilca pred tem že kaznovali za isto dejanje. ESČP omenja, da žrtev ni bila obveščena o tem, da so napadalca kaznovali na sodišču za prekrške.

V sodbi so tudi izpostavili, da hrvaško pravosodje z zavrnitvijo kazenske ovadbe ni obravnavalo vseh elementov kaznivega dejanja iz sovraštva. Ocenili so, da je bila kazen za napadalca premila in neustrezna.

Vodilno združenje LGBT na Hrvaškem Zagreb Pride je sodbo pozdravilo kot “veliko zmago za pravice LGBTIQ na Hrvaškem”, a opozorilo, da se podobne “policijske napake” na Hrvaškem redno dogajajo. V sporočilu na svoji spleti strani so izpostavili, da so samo v obdobju med letoma 2014 in 2017 zabeležili tri zločine iz sovraštva na ulicah Zagreba, za katere je policija vložila samo prijavo zaradi prekrška. Izpostavili so, da je policija ključen element kazenskega postopka in bi morala ugotoviti okoliščine tovrstnih kazenskih del. Izpostavili so še, da država že ima pravni okvir, da pa ga je treba dosledno izvajati.

Odločitev sodišča v Strasbourgu je bila objavljena v času, ko se je na Hrvaškem začela javna razprava o protokolu za ravnanje v primerih zločinov iz sovraštva. Kot so zapisali v protokolu, nameravajo izboljšati delo policije, tožilstva, sodišč ter ostalih pristojnih institucij, ki so pristojne za borbo proti zločinom iz sovraštva kot tudi za njihovo razkrivanje in pregon.

Etnične in spolne manjšine so pogoste tarče nasilja

Najpogostejše tarče sovražnih napadov na Hrvaškem so Romi, Srbi ter spolne manjšine, so ob začetku javne razprave dejali v vladnem uradu za človekove pravice in pravice narodnih manjšin. Poleg narodnih in spolnih manjšin bodo spremljali tudi zločine iz sovraštva zaradi verske pripadnosti, invalidnosti ali socialnega porekla.

Protokol določa urad tudi kot vladni organ, ki bo spremljal postopke v vsakem posameznem primeru ne glede na to, ali gre za verbalne pozive k nasilju, podpiranje nasilja ali zanikanje kaznivih dejanj, kot sta genocid in vojni zločin. V protokolu obravnavajo tudi nekatera kazniva dejanja, navedena v hrvaškem zakonu o preprečevanju neredov na športnih tekmovanjih.

Posebno nalogo pri ugotavljanju različnih elementov zločinov iz sovraštva bosta imela policija in državno tožilstvo, saj vladni urad za človekove pravice in narodne manjšine ugotavlja, da v sedanji praksi obstaja veliko neskladje med podatki o zločinih iz sovraštva na policiji in na tožilstvu.