Aktualno

Država mora Pro Plusu plačati 52.500 evrov odškodnine

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence. Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov, so danes sporočili s sodišča s sedežem v Strasbourgu.

Aktualno

Evropsko sodišče za človekove pravice kot neprimerno za obravnavo zavrglo tožbo bivšega varčevalca LB Hodžića

Ker slovenski zakon o načinu izvršitve sodbe, ki velja od 4. julija 2015, izpolnjuje kriterije iz pilotne sodbe v primeru Ališić, je sodišče presodilo, da tožnik Hodžić še ni izčrpal vseh domačih pravnih sredstev, ker ni vložil zahteve za verifikacijo svojih deviznih vlog. Zato je sodišče zavrglo njegovo tožbo kot neprimerno za obravnavo.

Tožnika in ostale, ki so v podobnem položaju, je napotilo, da morajo v Sloveniji vložiti zahteve za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog.

Bivši varčevalec iz BiH Hodžić je tožbo na ESČP vložil 11. decembra 2007 zaradi kršenja več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ni mogel dvigniti svojih deviznih prihrankov iz nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.

Pri odločanju je sodišče presojalo tudi o tem, ali je Slovenija ustrezno implementirala pilotno sodbo v zadevi Ališić iz leta 2014, v kateri ji je naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji.

V danes objavljeni odločitvi je presodilo, da zakon o načinu izvršitve sodbe načeloma izpolnjuje pogoj, da mora omogočiti poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji.

Izpolnjuje tudi pogoj, da lahko tudi tisti varčevalci, ki nimajo originalnih pogodb ali hranilnih knjižic, na druge načine dokažejo obstoj in vsoto deviznih vlog, ki jih zahtevajo. Izpolnjuje tudi pogoj, da zagotavlja pravno preverbo odločitve o verifikaciji deviznih vlog.

Primer Hodžić je sicer ena od pritožb bivših deviznih varčevalcev LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo, ki so ostale zamrznjene na ESČP do končne odločitve sodišča o ustreznosti izvršitve pilotne sodbe v primeru Ališić. Ko se sodišče odloči, da bo preverjalo ustreznost sprejetih splošnih ukrepov v odgovorni državi, “odmrzne” enega ali več primerov, v tem primeru torej zadevo Hodžić.