V zadnjih treh tednih narašča število bolnikov, ki zaradi težav po prebolelem covidu-19 poiščejo pomoč na urgenci. Po besedah vodje internistične prve pomoči v UKC Ljubljana Hugona Možine dnevno število teh bolnikov pri njih trenutno presega deset. “To bo še hudo breme za zdravstvo in vse urgentne oddelke po Sloveniji,” je ocenil.
Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Možina, bolniki po prebolelem covidu-19 pomoč pri njih poiščejo zaradi zapletov po tej bolezni, največ jih pride zaradi zapleta z bakterijsko pljučnico, sledijo različne trombotične komplikacije, največ je pljučnih embolij, tudi arterijskih in venskih embolij in tromboz. Prav tako pomoč poiščejo bolniki s kroničnimi internističnimi boleznimi, ki so se jim zaradi covida-19 poslabšale. Denimo bolnikom s sladkorno boleznijo se ta poslabša, ker so bili za covid-19 zdravljeni s kortikosteroidi, kar je povzročilo, da je sladkorna bolezen podivjala, je orisa Možina. Prav tako po njegovih navedbah po prebolelem covidu-19 obravnavajo bolnike s poslabšanjem ledvične funkcije in bolnike, ki jim dodatno upeša srce, saj je znano, da covid-19 velikokrat poškoduje tudi srce.
“Teh bolnikov je kar veliko, bojimo se, da nas bodo v naslednjih mesecih močneje obremenjevali,” je dejal Možina. Ob tem je pojasnil, da gre predvsem za starejše bolnike, ki imajo v večini primerov več kot 75 let, da pa so med njimi tudi “nepričakovano mladi, stari 45 ali 50 let”, ki so ravno tako izpostavljeni zapletom.
Študije iz tujine po njegovih navedbah kažejo, da se kar 15 odstotkov bolnikov, ki so prebolevali hujšo obliko covida-19, vrne v bolnišnico v dveh mesecih. Med tistimi, ki so prebolevali hujšo obliko covida-19, pa jih pet odstotkov ali celo več umre v prvih dveh mesecih po preboleli bolezni, je dodal.
Ob tem je navedel, da trenutno v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zdravijo 327 covidnih bolnikov, od tega 56 na oddelku intenzivne terapije. Med njimi jih 49 mehanično predihavajo. Poleg tega pa 27 covidnih bolnikov, ki so sicer v domači oskrbi, nadzirajo s pomočjo telemedicine.
Možina je spomnil na opažanja iz prvega vala epidemije o upadu števila bolnikov v urgentnih ambulantah. Ob tem je pojasnil, da primerjava podatkov za lanski in letošnji november prav tako kaže na manjše število obravnavanih bolnikov v ambulantah internistične prve pomoči, za prehospitalno nujno medicinsko pomoč in za urgentno nevrologijo. Za okoli 30 odstotkov bolnikov je manj tudi v urgentnem kirurškem bloku. Opozoril pa je, da so se posamezne obravnave podaljšale zaradi uporabe zaščitne opreme, čiščenja prostorov za vsakim bolnikom in drugih ukrepov, tako da so kljub manj bolnikom zaposleni bolj obremenjeni.
Po njegovih besedah pa je v nasprotju s prvim valom, ko je na obravnavo prišlo manj bolnikov s srčnim infarktom, v aktualnem obdobju ta pojav manj izrazit. Medtem beležijo več obravnav bolnikov s sepso, saj pri obravnavi nekaterih necovidnih bolnikov nadomeščajo tudi delovanje nujne ambulante infekcijske klinike. Poleg tega v urgentnih službah obravnavajo tudi nekatere bolnike s covidom-19.
