31-letna Miwa Sado je pokrivala politično dogajanje v Tokiu. Junija je poročala o volitvah v tokijsko mestno skupščino, julija pa o volitvah zgornjega doma japonskega parlamenta. Tri dni po slednjih je umrla. Našli so jo mrtvo v postelji, v roki naj bi še vedno stiskala mobilni telefon. V mesecu dni pred smrtjo je imela le dva prosta dneva. Vladna preiskava leto dni po smrti je potrdila, da je bila ta povezana s prekomernim delom.

Vodilne na NHK je smrt Sadove spravila v še posebej neroden položaj, saj prav oni posebej opozarjajo, da je prekomerno delo in kopičenje nadur velik problem v japonski družbi. Radiotelevizija je izčrpno poročala o tragičnih smrtih zaradi izčrpanosti zaposlenih v drugih podjetjih, med drugim leta 2015 o samomoru mlade ženske, zaposlene pri veliki reklamni agenciji Dentsu, ki je v mesecu dni pridelala sto nadur.

Primer lastne novinarke so medtem javnosti razkrili šele po štirih letih, kot poroča AFP pod pritiskom staršev pokojne. Kot so sporočili, se je direktor NHK danes zjutraj srečal s starši in se jim opravičil ter obenem obljubil, da bodo izboljšali delovne pogoje. Javno je opravičilo pred novinarji izrekel v četrtek.

Vsako leto na Japonskem zaradi posledic izčrpanosti od dela umre na desetine ljudi, ponavadi so neposredni vzroki smrti kapi, infarkti in samomori. Samo od marca 2016 do marca letos so potrdili kar 191 tovrstnih primerov, izhaja iz poročila japonske vlade. To poročilo sicer tudi ugotavlja, da kar 7,7 odstotka vseh zaposlenih redno dela po 20 in več nadur tedensko.

Aprila letos je med drugim odmeval samomor 23-letnika, ki je bil od decembra zaposlen na gradbišču tokijskega olimpijskega stadiona in je v mesecu dni delal kar 200 nadur. Ob njegovem truplu so našli sporočilo, v katerem je pisalo, da je “dosegel fizično in psihično mejo”.

Japonska vlada skuša sedaj na različne načine zmanjšati ta problem. V ta namen je maja objavila prvo nacionalno črno listo več kot 300 podjetij, ki svoje zaposlene silijo v pretirano delo. Februarja so poleg tega zagnali t. i. kampanjo premijskih petkov, v okviru katere zaposlene pozivajo, naj vsak zadnji petek v mesecu odidejo prej z dela. Kritiki sicer opozarjajo, da številna podjetja ta poziv preprosto ignorirajo, saj ni obvezujoč.