Izraelci po manj kot pol leta znova na volitve

Izraelci po manj kot pol leta znova na volitve

V Izraelu danes že drugič letos potekajo parlamentarne volitve, saj zmagovalcu aprilskih volitev, premierju Benjaminu Netanjahuju, ni uspelo sestaviti koalicije. Ankete napovedujejo tesen boj med Netanjahujevo stranko Likud in opozicijskim zavezništvom strank pod vodstvom Modre in bele stranke.

Približno 11.000 volišč po vsej državi se je odprlo ob 6. uri po srednjeevropskem času, zaprla pa se bodo ob 21. uri. Svoj glas bo lahko oddalo približno 6,4 milijona volilnih upravičencev, ki volijo 120 članov kneseta.

Prvi izidi vzporednih volitev bodo objavljeni takoj po zaprtju volišč, uradnih izidov pa ni pričakovati pred sredo. Glede na ankete, ki jih navaja nemška tiskovna agencija dpa, naj bi tako Likud kot Modra in bela stranka pod vodstvom Benija Ganca osvojili okrog 32 poslanskih sedežev.

Izraelci sicer danes znova volijo, ker zmagovalcu aprilskih volitev, premierju Netanjahuju, ni uspelo sestaviti koalicije, parlament pa se je razpustil. Ker bo izid današnjih volitev verjetno zelo podoben rezultatu aprilskih, možnost tretjih volitev ni povsem izključena. Predsednik države Reuven Rivlin je sicer zagotovil, da bo naredil vse, da bi jih preprečil.

Netanjahu je po volitvah 9. aprila od predsednika dobil mandat za sestavo vlade, ker je bil blok desničarskih in verskih strank močnejši od skupine sredinskih, levičarskih in arabskih strank. Netanjahu je zaradi tega v parlamentu dobil več priporočil za sestavo vlade kot njegov tekmec Ganc.

Modra in bela stranka vztraja, da se ne bo pogajala z Likudom, dokler ga vodi politik, nad katerim visi senca obtožb o korupciji. Netanjahu je na drugi strani obljubil, da ne bo oblikoval vlade narodne enotnosti, temveč močno desničarsko vlado.

Pomembno vlogo bi utegnila imeti stranka Izrael Bejtenu pod vodstvom Avigdorja Libermana, ki ji podpora javnosti po prejšnjih volitvah raste. Liberman sicer vztraja, da ne bo sodeloval v vladi, ki jo bo vodila judovska verska zakonodaja.

Po mnenju analitikov bi tokrat lahko odločilno vlogo igrala volilna udeležba. Če bo nizka, bodo imele od tega koristi desničarske in verske stranke, ki imajo iz ideoloških razlogov v povprečju zvestejše volivce.

Scroll to top
Skip to content