Sprva je bila izstrelitev načrtovana za ob 3.53 po krajevnem času (ob 9.53 po srednjeevropskem času), a se je nekaj zapletlo. Nadzorna ekipa je nato pregledala sisteme in odobrila vzlet za ob 4.28, a so ga tik pred načrtovanim vzletom ponovno ustavili ter preložili za 24 ur na nedeljo, je Nasa sporočila preko Twitterja.

Nepravilnosti so strokovnjaki opazili v zadnjih minutah pred vzletom, ko se je tudi sprožil alarm za tlak v rezervoarjih s helijem. Inženirji so zelo previdni s sondo in ne želijo ničesar prepustiti naključju.

Časovno okno, ko je bil danes vzlet možen, da pot proti Soncu poteka optimalno, se je odprlo ob 3.33 in je bilo odprto 65 minut. Izstrelitev so načrtovali za ponoči, ker je takrat ozračje stabilnejše.

Časovno okno se bo v nedeljo odprlo ob 3.31, ko bodo vremenski pogoji 60-odstotno v prid izstrelitvi, so še sporočili iz Nase.

Poskus današnje izstrelitve 1,5 milijarde dolarjev vrednega vesoljskega plovila je sicer v živo preko prenosa spremljajo več deset tisoč ljudi.

Plovilo Parker, ki bo predvidoma v nedeljo zgodaj zjutraj vzletelo z vesoljskega centra v Cape Canaveralu na Floridi, bo najprej poletelo proti Veneri, ki je drugi Soncu najbližji planet. Nato bo skušalo izkoristiti Venerino gravitacijo za pridobitev hitrosti za približevanje Soncu. To se bo začelo novembra. V Sončevo korono naj bi potem plovilo v sedmih letih misije vstopilo 24-krat, poročajo tuje tiskovne agencije.

700 kilogramov težko plovilo brez posadke bo Sonce opazovalo z razdalje 6,1 milijona kilometrov, kar je sedemkrat bližje od kateregakoli plovila doslej. Krožilo bo s hitrostjo več kot 690.000 kilometrov na uro.

Čeprav se zdi razdalja še vedno velika, so tam po besedah upravljavcev misije že zelo visoke temperature. Na strani sonde, obrnjeni proti Soncu, bo namreč temperatura dosegla 1370 stopinj Celzija. Pred temi visokimi temperaturami bo plovilo ščitilo karbonsko okovje, ki bo temperaturo ohranjalo na okoli 30 stopinjah.

Za proučevanje korone so se odločili, ker se temperatura z oddaljevanjem od Sonca povečuje, kar je v nasprotju s fizikalnimi zakonitostmi. Na površju Sonca je namreč okoli 5500 stopinj Celzija, v koroni pa temperatura doseže 5,5 milijona stopinj Celzija. Zakaj se to dogaja, se astrofiziki sprašujejo že več desetletij.

S to misijo želijo izboljšati tudi napovedovanje vesoljskega vremena. Solarne nevihte namreč lahko povzročijo električni mrk na Zemlji ali okvaro satelitov. Z vrsto instrumentov bodo merili magnetno in električno polje Sonca ter tudi delce z visoko energijo.

To je prvo vesoljsko Nasino plovilo, poimenovano po še živečem znanstveniku. Ime je dobilo po danes 91-letnem astrofiziku Eugenu Parkerju, ki je celo svoje življenje posvetil proučevanju Sonca. “Zelo je vznemirljivo, da bomo lahko Sonce končno pogledali od blizu,” je maja povedal Parker.

Oktobra namerava sondo proti Soncu poslati tudi Evropska vesoljska agencija. Gre sicer za dva ločena projekta, a je pričakovati, da bodo v prihodnosti tesno sodelovali.