Ko so aprila letos merili odnos javnosti do stavke policistov, je bila naklonjenost tej stavki relativno velika, saj jo je podpirala več kot polovica vseh vprašanih, proti pa se jih je izrekla zgolj petina.

Po mnenju 27 odstotkov anketirancev imajo prav oboji, tako predstavniki zdravniškega sindikata Fides kot vlada. Nato pa že 22 odstotkov anketiranih odgovori, da so jih bolj prepričali vladni argumenti kot Fidesovi. Argumenti zadnjih so prepričljivejši za 15 odstotkov vprašanih, medtem ko četrtina sodelujočih v anketi pravi, da nihče od vpletenih nima prav.

Skoraj polovica anketiranih se v zdravniški stavki ni želela postaviti na nobeno stran, takoj za to veliko skupino pa je s 27 odstotki že delež anketirancev, ki se vidijo na strani vlade, na strani zdravnikov pa je 22 odstotkov sodelujočih v anketi.

Polovica sodelujočih meni, da imajo zdravniki v Sloveniji primerno plačo, 35 odstotkov vprašanih pa meni, da imajo visoko oz. zelo visoko plačo. Da imajo zdravniki nizko oz. zelo nizko plačo, jih meni 13 odstotkov vprašanih. Skoraj 70 odstotkov sodelujočih v anketi pravi, da izločitve zdravnikov iz enotnega plačnega sistema za javni sektor ne podpirajo.

Kljub kritičnemu odnosu javnosti do zdravniške stavke 74 odstotkov vprašanih meni, da je poklic zdravnik v Sloveniji še vedno cenjen. Da ni cenjen, meni četrtina sodelujočih v anketi. Na podlagi tega na Delu sklepajo, da stavka še ni občutno načela ugleda zdravnikov v slovenski javnosti.

Spletno anketiranje je za uredništvo Dela na reprezentativnem vzorcu 541 odraslih državljanov med 16. in 18. novembrom opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.