Grčija prihodnje leto, ko bo potekel sedanji 86 milijard evrov vredni program pomoči, ne bo potrebovala še četrtega, je dejal Nemec Klaus Regling, ki so mu finančni ministri iz držav z evrom pravkar potrdili nov mandat na čelu evropskega reševalnega sklada (ESM). "Grčiji je uspel napredek. Izhajam s stališča, da ji bo sredi prihodnjega leta uspelo leteti s svojimi krili in bo sposobna dostopati do svežega denarja na trgih," je po poročanju STA ocenil Regling. Ob tem seveda ni povedal, da bo francoska banka Rothschild & Cie grški vladi svetovala, kako se vrniti po nove kredite na svetovne finančne trge. Grška državna agencija za upravljanje z dolgom jo je pred kratkim izbrala za tehnično svetovalko. Banka Rothschild & Cie bo Grkom svetovala o vseh zadevah, povezanih z dolgom, tudi pri pogajanjih z dolžniki. Banka bo dobila posebno nagrado, če se bo Grčija v letu 2018 lahko vrnila na mednarodne finančne trge. Pomagali pri zadolževanju, zdaj pa ... O svetovanju banke Rothschild & Cie je po zasedanju evroskupine, na katerem je bila Grčija spet glavna tema, molčal tudi njen vodja, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Enako kot Regling tudi ni povedal, da so najbolj znane investicijske banke, zlasti Goldman Sachs, pred letom 2009 Grčiji pomagale pri zadolževanju, ki jo je privedlo na rob bankrota in zaradi česar so bili v Bruslju sprejeti trije reševalni programi, prek katerih evropski davkoplačevalci pokrivajo izgube zasebnih evropskih bank, zlasti nemških, ki so pred krizo mastno služile s krediti za Grčijo. Evropskim davkoplačevalcem sta Dijsselbloem in Regling prav tako zamolčala (seveda ne prvič), da Grčiji ob vseh ostrih varčevalnih ukrepih, ki jih evroskupina skupaj z mednarodnimi posojilodajalci na čelu z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB) že od leta 2009 zahtevajo od oblasti v Atenah, ni treba zmanjševati izdatkov za obrambo. Grčija je med samo tremi članicami EU, ki kot članice zavezništva Nato na letni ravni zagotavljajo zahteva