V slovenskih priimkih se sicer “skriva” 115 živali. Kosom in Golobom sledijo Medvedi (teh priimkov je nekaj čez 2200), Mački in Jeleni (po 1500). Med pogostimi priimki so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
Statistični urad je sicer s statistiko živalskih priimkov postregel pred prihajajočim svetovnim dnem živali – 4. oktobrom. Namen tega dneva je ljudi opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst in jih opomniti na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju in pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij.
Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji jih je med 15.000 in 20.000, od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija velja za “vročo točko biodiverzitete”, saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi.
Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli 100 živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.
Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd.
Najbolj so ogrožene dvoživke. Med drugim je ogroženih tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3200 različnih vrst metuljev, a se je njihova populacija v zadnjih 25 letih zmanjšala kar za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin, zaraščanje in izsuševanje.
Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen. Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti.
Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.
Živali so bile od pradavnine naprej pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot družabnice. Od nekdaj so bile tudi vir simbolike; pojavljajo se kot simboli na različnih področjih: na denarju, v grbih in zastavah, na znamkah, posebno vlogo imajo tudi v religiozni, umetniški in drugi simboliki.
