Na Hrvaškem obstaja visoka raven konfesionalne in religijske identifikacije, saj se je lani več kot 80 odstotkov državljanov identificiralo z določeno versko skupnostjo, kaže projekt, katerega nosilec je teološka fakulteta iz Zagreba.
Cerkvi zaupajo starejše ženske in neizobraženi
Znanstveni prispevek z naslovom Med distancirano cerkvenostjo in intenzivno osebno religioznostjo: Religijske spremembe v hrvaški družbi od 1999 do 2018 sta pripravila profesorja zagrebške pravne in filozofske fakultete Siniša Zrinščak in Krunoslav Nikodem.
Med verniki je bila manj kot polovica takih, ki se imajo za zelo religiozne, medtem ko večina navaja, da imajo svoj lasten odnos z Bogom in lasten način življenja religioznosti.
Na Hrvaškem je bilo lani 80,3 odstotka deklariranih katolikov, 0,9 odstotka pravoslavnih vernikov ter 0,2 odstotka pripadnikov islamske vere.
Medtem ko število vernikov ostaja relativno stabilno, se je občutno zmanjšala institucionalna praksa. V primerjavi s podobnima raziskavama, ki so ju izvedli v letih 1999 in 2008, se je zmanjšalo število vernikov, ki se redno udeležujejo maš. Tako je leta 1999 31,4 odstotka vernikov redno hodilo k mašam, lani pa se je njihovo število skrčilo na 22,6 odstotka.
Manj je tudi vernikov, ki občasno obiskujejo maše. Lani je bilo 12,3 odstotka vernikov, ki vsaj enkrat mesečno gredo k maši, medtem ko jih je bilo leta 1999 21,1 odstotka. V enakem obdobju se je skoraj podvojilo število vernikov, ki sploh ne hodijo v cerkev, in sicer z 10,4 odstotka leta 1999 na 19,6 odstotka lani.
Občutno se je znižalo tudi zaupanje v Cerkev, saj vse več vernikov meni, da ne daje ustreznih odgovorov na moralna in socialna vprašanja kot tudi vprašanja iz družinskega in duhovnega življenja. Skoraj 63 odstotkov vernikov je leta 1999 kazalo zaupanje v Cerkev, medtem ko je lani Cerkvi zaupalo 38,4 odstotka vernikov. Število tistih, ki nimajo nobenega zaupanja v Cerkev, se je zvišalo s 5,1 odstotka leta 1999 na 20,8 odstotka lani.
Religiji so bolj naklonjene ženske, osebe z nižjo izobrazbo ter osebe, ki živijo na podeželju. Istra, Reka, Zagreb in severni del države so manj religiozni kot Slavonija in Dalmacija.
