Rezultati analiz so pokazali, da je bil požar v Kemisu brez dolgoročnega vpliva na zrak in vodo. Krma druge košnje je pod mejnimi vrednostmi na vsebnost dioksinov, vzorčena živila pa so nanje negativna. Rezultati analiz Ljubljanice in potoka Tojnica pa po besedah generalnega direktorja Agencije RS za okolje (Arso) Joška Kneza kažejo, da je šlo za “katastrofalno onesnaženje potoka”, najbolj ob samem mestu razlitja v potok.

Sedimenti v potoku in brežine so trajno onesnaženi, zato bo potrebna sanacija okoljske škode, ki jo bo na svoje stroške izvedlo podjetje Kemis. Sanacijski načrt za Tojnico je podjetje oddalo v petek zvečer, na zadnji dan 14-dnevnega roka, ki ga je določilo ministrstvo za okolje, je za STA povedal Nanut. Olja, emulzije in ostale tekočine bi vrhniški Kemis lahko začel sprejemati septembra. Kriminalistična preiskava o vzroku požara pa po navedbah direktorja še ni končana.

Kemis trenutno sicer ne obratuje, kot pa je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zaključnega poročila povedal generalni direktor Arsa, okoljska inšpekcija ni podala zahteve za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja za Kemis. Ministrstvo za okolje po Knezovih besedah pripravlja novelo zakona o varstvu okolja, ki naj bi razširila možnosti odvzema dovoljenja.

Vrhniški župan je sicer zadovoljen z rezultati analiz v poročilu, a je hkrati napovedal, da bo občina zagotovila sredstva za vzporedne analize, s katerimi želijo ovreči dvome o primernosti oz. pravilnosti rezultatov, saj občani ne verjamemo več nobeni naši instituciji.

Napovedal je tudi, da se bodo še naprej borili za selitev Kemisa na “bolj sprejemljivo lokacijo”, občina Vrhnika bo zahtevala, da gredo aktivnosti Arsa v smeri zahteve za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. Nanut pa je opozoril, da bi za selitev podjetja z Vrhnike na katerokoli drugo alternativno lokacijo znova potrebovali pet let, saj bi morali ponovno pridobiti vsa dovoljenja. Torej je izbira “ali Kemis na Vrhniki, ali Kemisa ni več,” je bil slikovit.

Jakin še upa, da se bodo zbora občanov, ki ga vrhniška občina s civilno iniciativo pripravlja konec avgusta, udeležili tudi predstavniki medresorske delovne skupine. Ti so sicer napovedali, da se zbora ne nameravajo udeležiti, so pa ponudili, da se srečajo s predstavniki civilnih iniciativ.

Krajanka in predstavnica civilne iniciative Sinja Gorica Bernarda Kropf je za STA povedala, da vabila na morebitno srečanje še niso dobili in da bi si želeli večjo odzivnost pristojnih. Zaključnega poročila sicer v civilni iniciativi danes še niso komentirali, saj, kot so poudarili, z njim še niso bili seznanjeni. Pooblaščenka civilne iniciative Sinja Gorica Eva Lavtar je za STA povedala, da bi morali poseben poudarek dati na zdravje krajanov in tudi njih dolgoročno spremljati.

V preglede in analize po požaru so bili vključeni delavci na pogorišču Kemisa, in sicer 300 gasilcev, 44 kriminalistov, delavci komunalnega podjetja Vrhnika in delavci VGD Drava Ptuj, ki so čistili potok Tojnica. “Pri gasilcih akutnih povečanj katerihkoli snovi v krvi nismo zaznali, vendar pa jih bomo spremljali še v naslednjih letih zaradi morebitnega dolgoročnega vpliva teh snovi na njihovo zdravje,” je opozorila predstojnica inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak.

Obisk zdravstvenih ambulant je bil v dneh po požaru po podatkih zdravstvenih služb povečan. Ljudje so bili izpostavljeni dimu, nekateri so imeli težave z dihali in očmi, je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen.

NIJZ bo uradu za kemikalije predlagal povečan humani biološki nadzor za ugotavljanje izpostavljenosti toksičnim snovem, a ne le zaradi požara v Kemisu, temveč tudi zaradi dolgotrajne obremenitve okolja z onesnaženjem. To pa je le eden od ukrepov za nadaljnje aktivnosti, ki jih je predlagala delovna skupina. Uprava za varno hrano bo tako povečala število vzorcev mleka in drugih živil živalskega izvora, ki jih bodo testirali na prisotnost nevarnih dioksinov in furanov.

Med predlogi za nadaljnje aktivnosti pristojnih inštitucij je medresorska delovna skupina izpostavila tudi pomembnost komuniciranja z javnostjo, ki mora biti v primeru večjih nesreč ažurno. Aktivnosti po požaru so kot veliko omejitev pokazale tudi dolgotrajno čakanje na analize vzorcev. Delovna skupina zato predlaga, da bi v kriznih situacijah morda lahko razmišljali tudi o aktivaciji akreditiranih laboratorijev v tujini.