Lunarna sonda brez posadke Chang’e 4, ki so jo poimenovali po kitajski mitološki boginji Lune, je v kraterju Aitken blizu Luninega južnega pola pristala davi ob 3.26 po srednjeevropskem času. Krater Aitken je znan po svojem skalnatem in kompleksnem površju.

Kitajski mediji so pristanek sonde na Luni označili za pomemben mejnik pri raziskovanju vesolja. Nekaj minut po pristanku je sonda na Zemljo poslala prve fotografije, na katerih je videti površje Lune, poročajo tuje tiskovne agencije.

Sonda je v vesolje poletela 7. decembra lani s kitajskega izstrelišča Xichiang na nosilni raketi Dolgi pohod 3B. Opremljena je z instrumenti za preučevanje geološke zgradbe Lune ter za biološke poskuse.

Z uspešnih pristankom na temni strani Lune Kitajska po poročanju francoske tiskovne agencije AFP utrjuje svoje ambicije, da postane vesoljska supersila. Peking za svoj vesoljski program namenja milijone in namerava imeti do leta 2022 svojo vesoljsko postajo s posadko in eventualno tudi poslati ljudi na Luno.

To je že drugi pristanek kitajske sonde na Luni, vendar prvi na temni strani. Leta 2013 je na Luni pristala sonda Yutu (Žadasti zajec). Za razliko od Lunine strani, ki je vidna z Zemlje in ponuja veliko površin za pristanek, je temna stran Lune bolj gorata in skalnata.

Na sondi Chang’e 4 naj bi opravili šest kitajskih eksperimentov in štiri tuje. Sonda bo opravila tudi teste mineralov in radiacije.

Prve posnetke temne strani Lune je leta 1959 uspelo pridobiti tedanji Sovjetski zvezi, na njeni površini pa vse do danes ni pristala še nobena sonda.

Kitajska se je na pristanek na temni strani Lune pripravljala več let. Največji izziv je bila komunikacija s sondo, saj ni nobene neposredne povezave s signali s temne strani Lune. Kitajska je to rešila tako, da so maja v Lunino orbito izstrelili satelit Queqiao (Sračji most) in ga namestili tako, da lahko prenaša podatke in povelja med sondo in Zemljo.

Drugi večji izziv so bila izredno visoka temperaturna nihanja. V času lunine noči, ki traja 14 Zemeljskih dni, živo srebro pada na minus 173 stopinj Celzija, med luninim dnevom, ki prav tako traja 14 Zemeljskih dni, pa se temperature povzpnejo do 127 stopinj Celzija, čemur so morali prilagoditi sondine instrumente.

Kitajska načrtuje, da bo prihodnje leto v vesolje izstrelila sondo Change’e 5, ki naj bi na Luni zbrala vzorce in jih prinesla nazaj na Zemljo.