V Sloveniji se je leta 2016 začel zmanjševati v krizi močno povečan zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU. To je država dosegla z ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer, krepitvijo gospodarskega cikla in izboljšanjem konkurenčnosti, je v danes objavljenem poročilu zapisal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Z okrevanjem gospodarstva se je povrnila rast dohodkov prebivalstva, tveganje socialne izključenosti, ki je v mednarodnem merilu relativno nizko, se je do leta 2016 zmanjšalo na raven z leta 2008. Okrevanje je zajelo večino gospodarskih dejavnosti in regij, položaj na trgu dela se je začel izboljševati večini starostnih in izobrazbenih skupin prebivalstva.
Posamezni premiki so bili narejeni tudi glede zmanjšanja vpliva gospodarskih dejavnosti na okolje, pri čemer je bila počasnejša rast rabe virov in izpustov v primerjavi z gospodarsko rastjo poleg ukrepov tudi posledica vremenskih in konjunkturnih dejavnikov. S krepitvijo gospodarske aktivnosti pa se je že nakazalo povečevanje obremenjevanja okolja, so opozorili v Umarju.
Kot so še izpostavili, so na nekaterih področjih gibanja precej odstopala od načel vzdržnega razvoja. Relativno nizka rast produktivnosti in počasno prilagajanje sistemov socialne zaščite demografskim spremembam ogrožata vzdržnost in stabilnost gospodarskega razvoja ter posledično izboljšanje življenjskega standarda in blaginje prebivalstva, so navedli.
Z vidika zagotavljanja vključujoče družbe izstopajo predvsem visoka segmentacija na trgu dela za mlade ter relativno nizka družbena, ekonomska in socialna vključenost starejših. Trajnost razvoja z vidika okolja pa ogrožajo predvsem visoki in rastoči izpusti toplogrednih plinov iz prometa, prekinjeno povečevanje deleža obnovljivih virov energije ter netrajnostna raba prostora.
Po mnenju Umarja je za doseganje osrednjega cilja Strategije razvoja Slovenije ključno zagotoviti večjo trajnost razvoja z uravnoteženostjo njegove gospodarske, socialne in ekonomske komponente. Razvojne politike morajo biti prednostno usmerjene v rast produktivnosti, prilagoditev demografskih spremembam, prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo in dvigu učinkovitosti delovanja države.
Ključna je okrepitev dolgoročnih dejavnikov produktivnosti zlasti z vlaganji v raziskave in razvoj, ki bodo omogočala kakovostno raziskovalno delo ter dolgoročnost ukrepov za povečanje inovacij in pospešitev digitalizacije gospodarstva in družbe ter s hitrejšim prilagajanjem izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in tehnološkim spremembam.
Na področju demografskih sprememb mora biti poudarek na reformah sistemov socialne zaščite, okrepitvi vseživljenjskega učenja, spodbujanju zdravega načina življenja ter prilagoditvi delovnega in življenjskega okolja. Na področju okolja je treba spremeniti načine proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike.
Dvig učinkovitosti delovanja države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja pa se po navedbah Umarja lahko doseže z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij, izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja ter s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov, tako da bodo upoštevani razvojni izzivi, še zlasti tisti povezani z vplivi demografskih sprememb.
