Poslanka Nataša Sukič je v imenu predlagateljev spomnila, da si za fracking v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. “Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva,” je ob tem poudarila poslanka Levice. Spomnila je, da so skoraj identičen zakon v DZ obravnavali že prejšnji mesec, a so ga koalicijski poslanci zavrnili.
O tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo v DZ, bodo poslanci glasovali v petek. Vlada meni, da ni. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, besedilo med drugim ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posegov pridobljene pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
V SDS so po besedah Francija Kepe prepričani, da morajo biti sprejete strategije tehtne in dobro premišljene tudi zaradi obveznosti do morebitnih vlagateljev na tem območju. “Ministrstvo za infrastrukturo že nekaj časa pripravlja novelo zakona o rudarstvu, ki bo pripravljena tudi za javno obravnavo. Zakona ni dobro spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k temu pristopiti celovito in kompleksno,” je poudaril.
V NSi so po besedah Mihaela Prevca prepričani, da bi vprašanje hidravličnega lomljenja kamenin morala reševati stroka in ne politika. “Ker naj bi bila novela zakona s celoviti rešitvami pripravljena že do konca leta, v NSi predlogu zakona v tej fazi ne moremo dati zelene luči za nadaljnjo obravnavo,” je pojasnil. Podobno je izpostavil tudi Ivan Hršak (DeSUS): “Danes bomo kljub pomislekom, za katere dopuščamo, da so utemeljeni, glasovali, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in počakali na skorajšnjo obravnavo sistemskega zakona”.
Gregor Perič je predstavil stališče SMC, kjer izpostavljajo, da zakon o rudarstvu obravnava energetske surovine kot surovine strateškega pomena, kamor sodijo tudi ogljikovodiki in njihova nahajališča v severovzhodni Sloveniji. “To je jasno zapisano tudi v državni rudarski strategiji, ki smo jo sprejeli v prejšnji vladi Marjana Šarca. Tako da nas nekoliko tudi čudi ta amnezija, ki smo jo in jo verjetno bomo tudi danes še večkrat slišali,” je bil kritičen. Prepoved frackinga sicer v SMC po Peričevih besedah podpirajo, a predlagana novela zakona, ki so jo obravnavali danes, po njegovih besedah odpira več vprašanj, kot daje odgovorov.
Robert Pavšič (LMŠ) je izpostavil, da poslanci pravzaprav odločajo o tem, katere pravice so bolj pomembne – pravice nosilcev koncesije ali pravice ljudi, ki živijo v Petišovcih in imajo pravico do zdravega okolja. “Predstavnik resornega ministrstva je sicer z malce več energije kot danes že na seji matičnega delovnega telesa povedal, da spreminjanje zakonodaje zgolj zaradi ene spremembe ni smiselno. To vse skupaj, ne da je smešno, to je absurdno. O sistemskosti govori koalicija, ki je v šestih paketih posegala v različne zakone na povsem nesistemski način. Vprašanje varovanja narave ni stvar sistemske ureditve, je pa stvar sistema vrednot,” je dejal Pavšič.
“Nesmiselno se nam zdi, da bi tako dober predlog zakona padel samo zaradi izgovora, da čakamo na sistemsko oziroma celovito rešitev. Podjetje, ki bi v Petišovcih izvajalo fracking, prihaja iz Združenega kraljestva, kjer pa je fracking prepovedan, prepovedali so ga tudi v Franciji, Nemčiji, Irski in pa tudi Bolgariji in zadnji čas je, da to invazivno in nevarno metodo pridobivanja zemeljskega plina prepovemo tudi v Sloveniji,” je pozval Soniboj Knežak (SD).
“Britanska korporacija, ki bo izvajala fracking, tega tam ne dela zato, da zagotovi energetsko samozadostnost Slovenije. Ne, to dela zato, da ustvari dobiček in donose, ki so obljubljeni tistim, ki so v projekt okoljskega opustošenja Prekmurja investirali,” je bil kritičen Željko Cigler (Levica). O tem, kakšne posledice lahko povzroči fracking, po besedah poslanca SAB Vojka Starovića pričajo tudi številni primeri iz tujine. “Ponekod so se soočili z vse pogostejšimi in močnejšimi potresi, prišlo je do onesnaževanja podtalnice in s tem pitne vode, fracking pa vpliva tudi na kakovost zraka,” je dejal.
“Kot odgovorna družba moramo prenehati uporabljati fosilna goriva za zadovoljevanje svojih energetskih potreb, če nam je v interesu zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Treba je spoštovati mednarodne obveze, pariški podnebni sporazum, če ne je vse brezpredmetno. Ne smemo si privoščiti, da se Prekmurje pridruži degradiranim območjem, kot so Anhovo, Velenje, Vrhnika, Celje in še katero mesto bi se našlo,” je dodal Jani Ivanuša (SNS).
