Višja napoved letošnje rasti od spomladanskih ocen je posledica tako višje rasti izvoza od prvotnih pričakovanj kot višje pričakovane rasti domače potrošnje.

Namesto za 3,7 odstotka naj bi se tako izvoz letos okrepil za 5,7 odstotka. Ker bo rast uvoza s 5,3 odstotka še naprej zaostajala za rastjo izvoza, bo tako prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti še naprej pozitiven.

Dinamika rasti izvoza naj bi se v prihodnjih dveh letih malenkost umirila, a še vedno ostala krepka. Prihodnje leto naj bi se tako izvoz okrepil za 5,5 odstotka, v 2018 pa za pet odstotkov. Vendar pa se bo zvišala tudi rast uvoza. V 2017 naj bi dosegla 5,9 odstotka, v 2018 pa 5,1 odstotka. Prispevek menjave s tujino k rasti BDP tako ne bo več pozitiven.

To naj bi nadomestila domača potrošnja. Že letos naj bi bila njena rast z 2,3 odstotka precej višja od pričakovane enoodstotne krepitve v spomladanski Umarjevi napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi bila medtem rast malenkost nižja od spomladanskih ocen. Namesto 2,3 odstotka naj bi prihodnje leto dosegla dva odstotka, v 2018 pa naj bi bila namesto 2,1 odstotka pri 1,7 odstotka.

Znotraj tega bodo v prihodnjih dveh letih po pričakovanjih okrevale predvsem investicije, potem ko naj bi bil letos zaradi nižjih javnih investicij ob prehodu v izvajanje novega večletnega finančnega obdobja EU padec s štirimi odstotki celo za eno odstotno točko večji od spomladanskih ocen. Prihodnje leto naj bi se investicije okrepile za šest odstotkov, v 2018 pa za pet odstotkov.

Z Umarjevo jesensko napovedjo se je danes seznanila tudi vlada, številke pa so podlaga za proračunska dokumenta za 2017 in 2018, ki ju danes sprejema ministrska ekipa.