Ljubljana, 30. junija – Cene življenjskih potrebščin so se junija v primerjavi z majem povišale za 0,6 odstotka, v primerjavi z junijem lani pa 0,3 odstotka. V enem letu se je blago pocenilo za 0,8 odstotka, storitve pa so se podražile za 2,5 odstotka.
Konec deflacije
Na statističnem uradu so rast cen na letni ravni nazadnje zabeležili decembra 2014, ko je bila 0,2-odstotna, junija lani pa smo v Sloveniji za primerjavi na letni ravni beležili 0,7-odstotno deflacijo. Cene so se v preteklih 12 mesecih povprečno znižale za 0,5 odstotka.
Cene blaga so bile v primerjavi z junijem lani v povprečju nižje za 0,8 odstotka. Trajno blago se je pocenilo za odstotek, prav toliko tudi blago dnevne porabe, poltrajno blago pa se je podražilo za 0,3 odstotka.
K letni rasti cen so najbolj prispevale višje cene telefonskih storitev in aparatov, ki so se podražile za šest odstotkov, hrana se je na letni ravni podražila za odstotek. Cene počitnic v paketu so se povzpele za 4,2 odstotka, cene električne energije pa za 3,4 odstotka. V primerjavi z lanskim junijem so cene gostinskih in nastanitvenih storitev višje za 2,3 odstotka, navajajo statistiki.
V tem obdobju pa so se nekatere dobrine tudi pocenile, najbolj naftni derivati za 16,7 odstotka, goriva in maziva pa za 9,8 odstotka. Rabljeni osebni avtomobili so se pocenili za 7,2 odstotka.
K mesečni rasti cen pa so najbolj prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura. Znotraj omenjene skupine je bila zaradi začetka poletne počitniške sezone najvišja podražitev zabeležena pri počitnicah v paketu, in sicer za 8,2 odstotka.
V primerjavi z majem je bilo so bila tekoča goriva dražja za 5,6 odstotka, goriva in maziva pa za 2,9 odstotka. K mesečni inflaciji so prispevale še višje cene mesa, višje cene v skupini zdravje ter posamezne podražitve v drugih skupinah.
Na mesečni ravni pa se je pocenilo sadje in oblačila. Sadje je bilo v primerjavi z majem cenejše za 5,8 odstotka, oblačila pa za 0,9 odstotka.
V prvi polovici letošnjega leta so se najbolj zvišale cene v skupini rekreacija in kultura (za 4,8 odstotka), znotraj skupine pa so se najbolj podražile počitnice v paketu, in sicer za 12,4 odstotka.
Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za 2,6 odstotka, najbolj sta se podražila sadje (za 13,5 odstotka) in zelenjava (za 7,3 odstotka). V polletju so se za 1,8 odstotka podražile tudi gostinske in nastanitvene storitve, za 1,7 odstotka komunikacije, za 1,1 odstotka raznovrstno blago in storitve, za 0,8 odstotka stanovanjska oprema, za 0,6 odstotka prevoz, za 0,5 odstotka alkoholne pijače, tobak in zdravje, obleka in obutev pa za 0,2 odstotka.
So se pa v prvi polovici leta za 0,7 odstotka znižale cene stanovanj.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 0,1-odstotna, junija lani pa 0,9-odstotna. Povprečno je v 12 mesecih po tem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, Slovenija beležila 0,7-odstotno inflacijo. Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.
Inflacija končno tudi v Evroobmočju
Države z evrom so junija na letni ravni zabeležile 0,1-odstotno inflacijo, potem ko so maja beležile 0,1-odstotno deflacijo, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Gre šele za drugi mesec letos, ko cene življenjskih potrebščin na letni ravni beležijo rast.
Nazadnje je območje evra inflacijo na letni ravni zabeležilo januarja (0,3 odstotka), junija lani pa je bila letna inflacija 0,2-odstotna.
Najbolj so se sicer glede na prve ocene zvišale cene storitev (1,1 odstotka), sledili so hrana, alkohol in tobak (0,9 odstotka) in neenergetske industrijske dobrine, ki so se podražile za 0,4 odstotka.
Cene energije pa so se v primerjavi z junijem lani znižale za 6,5 odstotka, a je bilo to manj od 8,1-odstotnega padca v maju in drugi najnižji padec na medletni ravni po januarju.
Novica o dvigu cen na letni ravni je dobra novica za Evropsko centralno banko (ECB), ki cilja na inflacijo blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma in si že dolgo časa z rednimi in izrednimi ukrepi za povečanje količine denarja v obtoku prizadeva spodbuditi rast cen. Deflacija je namreč zaskrbljujoča, ker lahko negativno vpliva na gospodarsko aktivnost; potrošnike namreč spodbuja k odlašanju z nakupi, podjetja pa z investicijami.