Brglez je na današnji izjavi za novinarje v Ljubljani poudaril, da datuma za referendum ni razpisal sam, da ga je predlagal odbor DZ za infrastrukturo, oblikovale službe DZ, sprejel pa državni zbor. Dejal je, da je šlo vse po klasičnih načini določanja teh rokov. “Včasih mi kakšen rok ni všeč, kot na primer pri prejšnjem referendumu. Tokrat mi je mogoče bolj všeč,” je dejal.
Meni, da bo imel pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Kovačič objektivno več časa za referendumsko delovanje, kot bi ga imel v klasičnem primeru, ker so vmes počitnice in kampanjo lahko vodi tudi takrat.
Glede rokov je poudaril, da so upoštevali številne sodbe ustavnega sodišča, navedel je tri. Eno iz leta 1996, kjer je ustavno sodišče zapisalo, da zakon o referendumu ne dopušča odlaganja izvedbe referenduma brez podlage v ustavi ali zakonu in da na podlagi določb 30., 31. in 33. zakona o referendumu in ljudski iniciativi ni mogoče priti do ugotovitve, da zakon dopušča odlaganje izvedbe referenduma za nesorazmerno dolgo obdobje.
Leta 2011 je ustavno sodišče v odločbi poudarilo, da je smisel zahteve za razpis referenduma v tem, da volilci čimprej odločijo, ali se zakon, ki ga je DZ že sprejel, potrdi ali zavrne. Leta 2014 pa je v svoji odločitvi ustavno sodišče zapisalo, da ima pri določanju datuma glasovanju DZ, dokler se giblje v ustavnih okvirih, široko polje proste presoje glede tega, kdaj bo razpis. “Kar se državnega zbora tiče, bom na vsako pritožbo ugovarjal,” je dodal.
Opozoril je, da bosta morala Kovačič in SDS ugotoviti, da roke določata zakon in ustava ter da se mu zdi neprimerno neko izsiljevanje rokov, ki bi bilo lahko celo nezakonito in neustavno. “Sam sem šel v politiko, da bi se upiral izsiljevanju. Funkcija mi omogoča reagirati tudi na neustavnost in nezakonitost, me pa skrbi, da Kovačič predlaga, da ustavno sodišče sprejme nov odlok ali celo samo določi datum volitev in referenduma. Smatram, da je to isto kot poziv k ukinitvi državnega zbora. Pri tem žal ni osamljen, včasih je tudi vlada takšna, da ko izgubi argumente pač pride do takih čudnih zahtevkov pred ustavnih sodiščem. Po svoji funkciji sem dolžan na to opozoriti in se proti temu boriti,” je poudaril Brglez.
Glede kvoruma je dejal, da bo to odločitev državljank in državljanov. Verjame, da se bosta Kovačič in SDS izjemno močno angažirala in upa, da tudi z argumenti, ne samo zavajanji. “Sam zakon o drugem tiru in njegovo izgradnjo podpiram. Zelo slovensko je, da ko smo končno po mednarodnem pravu dobili zagotovljen dostop do odprtega morja, želimo z referendumom prometno odrezati Luko Koper od širšega zaledja, ki zagotavlja dolgoročno posel in razvojni multiplikator. Meni se zdi to geopolitično povsem nesmiselno. zmanjšuje pa tudi našo mednarodno kredibilnost.
Glede načina financiranja je Brglez prepričan, da se nesmiselno skuša preprečiti, da bi dobili nepovratna sredstva EU. Prepričan je, da če teh ne bo, je jasno, da bomo to plačali davkoplačevalci. “Z evropskimi sredstvi pa pride tudi evropski nadzor in mislim, da je osnovna ideja tega, da se izognemo evropskemu nadzoru in naredimo zadeve po domače. V moji stranki in tudi sam sem tega prepričanja, se proti temu moramo boriti in ena od možnosti je, da si pod evropskim nadzorom in potem posle ni možno peljati po domače,” je dodal.
Državni zbor je v torek sprejel odlok, s katerim je za dan zakonodajnega referenduma o drugem tiru železniške proge med Divačo in Koprom določil 24. september, za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za referendumska opravila, pa 6. julij. Odlok je bil v torek že objavljen v uradnem listu.
Državna volilna komisija pa je v sredo začela priprave vsega potrebnega za izvedbo referendumskega odločanja. Kovačič, ki je z datumom nezadovoljen, je sicer že napovedal, da bo datum izpodbijal na ustavnem sodišču.
Kovačič si je prizadeval, da bi bil referendum o zakonu izveden na isti dan kot predsedniške volitve.
