“Na ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da imajo mesta izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo podporo svojemu zaledju, se povezujejo v partnerstva na različnih ravneh in so obenem tudi centri razvoja,” je poudarila Majcnova. Nekatera mesta so že sprejela ukrepe in izvajajo aktivnosti za prehod v zeleno gospodarstvo in krožne oblike gospodarjenja. “Prav tako se vse več investicij usmerja v zeleno in krožno gospodarjenje. Uspešnost na tem področju pa je v veliki meri odvisna od sklepanja partnerstev in izmenjave izkušenj,” je izpostavila ministrica.
Krožno gospodarstvo je po njenih besedah ključen dejavnik pametnih in konkurenčnih mest. “Spremembe so v današnjem svetu neizogibne in ključno je prilagajanje in odzivanje nanje. To pa mora biti inovativno, pametno in trajnostno, saj želimo z njim ohraniti ekonomsko, okoljsko in tudi družbeno stabilnost,” je dejala ministrica.
Vlada s predsednikom vlade Mirom Cerarjem na čelu močno podpira prehod v zeleno gospodarstvo oziroma krožni model gospodarjenja, je poudaril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade ter vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije Tadej Slapnik. Aktivnost na tem področju je pripeljala do tega, da je Svetovni gospodarski forum (WEF) Slovenijo kot državo povabil v globalno iniciativo, v okviru katere vzpostavlja kontinentalna stičišča (hube) za krožno gospodarstvo. Slovenija tako poleg Nizozemske in Finske sodeluje pri vzpostavitvi stičišča na evropski ravni.
Vodja Centra za pametna mesta in skupnosti na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) Martin Pečar je predstavil strateško razvojno inovacijsko partnerstvo (SRIP) za pametna mesta in skupnosti, ki ga v okviru strategije pametne specializacije s partnerji koordinira IJS. “Trenutno imamo okoli 130 članov – v glavnem podjetja in nekaj raziskovalnih organizacij, želimo pa si še večjo vključenost mest,” je povedal.
Mesta so namreč tista, ki imajo konkretne izzive, želje in potrebe. “Ne želimo delati stvari, ki bi se nam zdele zanimive in fine, ampak take, ki bi reševale konkretne probleme,” je poudaril.
SRIP bo sicer prihodnji teden vladi oddal akcijski načrt na področju pametnih mest in skupnosti; do leta 2019 bodo osredotočeni na njegovo izvajanje, do leta 2022 pa bo tekla faza, v kateri bodo ob izvajanju načrta tega tudi bolj intenzivno revidirali glede na izkušnje ter razvoj tehnologije in drugih rešitev.
Čas je medtem izpostavil, da zeleno krožno gospodarstvo “ni modna muha, ampak nuja”. “Mestne občine smo svoje v svoje trajnostne urbane strategije vključile vsa načela zelenega in krožnega gospodarstva in smo jih zavezane tudi vpeljati v projekte, ki jih načrtujemo v okviru mehanizmov celostnih teritorialnih naložb,” je dejal. Župani mestnih občin bodo sicer svoje projekte, pa tudi težave oziroma izzive na področju krožnega gospodarstva kasneje predstavili na okrogli mizi.
Vodja oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana Miran Gajšek pa je poudaril, da bodo morale mestne občine v Sloveniji prevzeti odgovornost za razvoj, tudi za manjše občine v njihovi bližini. “V Sloveniji moramo skoncentrirati razvoj v večje centre,” je bil prepričan in dodal, da so mestne občine pripravljene prevzeti odgovornost. Ob dejstvu, da državna sredstva upadajo, pa je poudaril tudi potrebo po boljšem sodelovanju z zasebnim sektorjem.
