Agencija za okolje je že junija 2015 zavrgla vlogo Lafargea za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ker ta ni dopolnil svoje vloge s predpisanimi vsebinami. Lafarge se je na to odločitev pritožil, okoljsko ministrstvo pa je mesec kasneje njegovo pritožbo zavrnilo. Nato je Lafarge prek upravnega sodišča dosegel odpravo sklepa agencije, s čimer se je zadeva vrnila agenciji v ponovno odločanje.

Maja 2016 je agencija za okolje izdala delno odločbo, s katero je zavrnila zahtevo tovarne za izdajo okoljevarstvenega soglasja za povečanje proizvodne zmogljivosti na 1250 ton cementnega klinkerja na dan in uporabo petrolkoksa kot goriva. Lafarge se je tudi na to odločbo pritožil, ministrstvo pa je septembra lani znova zavrnilo pritožbo.

Oktobra lani je Lafarge sprožil upravni spor in predlagal, da se delno odločbo agencije za okolje odpravi in odloči, da se zahtevi cementarne za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja v celoti ugodi oz. da se zadeva vrne agenciji v ponovno odločanje.

Lafarge se je zoper to odločitev pritožil, upravno sodišče pa je 30. novembra letos njegovo pritožbo zavrnilo. Četrtinsko povečanje zmogljivosti delovanja naprave ob hkratni zamenjavi goriva iz premoga v petrolkoks po navedbah sodišča namreč pomeni večjo spremembo v obratovanju naprave, zato za napravo ni mogoče izdati okoljevarstvenega dovoljenja.

O dogajanju je ta teden opozoril predsednik društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Ekokrog Uroš Macerl, ki je dodal, da namen, da bi cementarna za povečanje proizvodnje klinkerja in uporabo petrolkoksa kot goriva uporabila skrajšano pot za obstoječe naprave, Lafargeu torej ni uspel. “Ideja o postopku za obstoječo napravo je s tem dokončno propadla,” je navedel Macerl.