Naravni prirast je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v lanskem letu znašal 656 ljudi, selitveni pa 1051 prebivalcev. Skupni prirast je tako znašal 1707 prebivalcev in je bil za 30 odstotkov višji kot v letu 2015.

Od skupaj 20.345 v letu 2016 živorojenih otrok se jih je največ rodilo v tretjem četrtletju, in sicer 5612. V letu 2016 je umrlo 19.689 prebivalcev, od tega največ v prvem četrtletju (5518), najmanj pa v tretjem četrtletju (4523).

Naravni prirast prebivalstva je bil tako posledično najvišji v tretjem četrtletju: rodilo se je 1089 prebivalcev več, kot jih je umrlo (2,1 na 1000 prebivalcev); v prvem četrtletju pa je bil najizraziteje negativen (-603).

Zakonsko zvezo je lani sklenilo 6667 parov, največ jih je bilo sklenjenih v juniju (več kot 1000), sledili so september, maj in julij (po več kot 900), najmanj v februarju (203). Medtem pa se je ločilo 2531 parov, največ razvez je bilo v četrtem četrtletju (686).

Lani se je v Slovenijo skupaj se je priselilo 16.623 prebivalcev, od tega skoraj 2900 državljanov Slovenije in 13.800 tujih državljanov. Odselilo se jih je 15.572, od tega več kot 8800 slovenskih in blizu 6800 tujih državljanov. V primerjavi z letom 2015 je bilo število priselitev višje za osem odstotkov, število odselitev pa za štiri odstotke.

Selitveni prirast je bil negativen le v prvem četrtletju, ko se je v Slovenijo priselilo 214 manj prebivalcev, kot se jih je iz nje odselilo. V tretjem četrtletju je bil najizraziteje pozitiven: priselilo se je 549 več prebivalcev, kot se jih je odselilo.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2016 že sedemnajsto leto zapored negativen – v letu 2016 se jih je iz države odselilo 5955 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že osemnajsto leto zapored pozitiven.

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili lani Nemčija in Avstrija, sledili pa sta Hrvaška in Italija. Največ tujcev se v letu 2016 priselilo v našo državo iz BiH (35 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Hrvaška in Makedonija.

Več kot četrtina odseljenih državljanov Slovenije (27 odstotkov) je leta 2016 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (20 odstotkov), Švica in Združeno kraljestvo.

Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča BiH (22 odstotkov), sledile pa so Nemčija (11 odstotkov), Hrvaška (10 odstotkov) in Srbija (devet odstotkov).

V letu 2016 je bilo registriranih 110.459 notranjih selitev oz. sprememb naselja bivališča znotraj države, kar je za 1,4 odstotka več kot v letu 2015. V okviru tega se je selilo 98.935 ljudi, skoraj 11.000 se jih je selilo več kot enkrat, kažejo podatki Sursa.

Največ notranjih selitev, tj. sprememb naselja prebivališča v Sloveniji, je bilo v tretjem četrtletju, in sicer 28 odstotkov. Vseh notranjih selitev je bilo v letu 2016 za 1,4 odstotka več kot v letu 2015, še kažejo podatki državnega statističnega urada.