Število aktivnih prebivalcev, to so zaposleni in brezposelni skupaj, se je v minulem letu povečalo za skoraj 10.000, na 990.747. Zaposleni so 1. januarja 2020 predstavljali 92-odstotkov vseh aktivnih prebivalcev, kar je 0,3 odstotne točke več kot leto prej, je zapisano na spletni strani Sursa.

Po podatkih statističnega urada, pa se je v letu 2019 nekoliko znižalo število upokojencev. Teh je bilo na prvi dan leta letošnjega leta 532.169. Med neaktivnimi prebivalci, starimi 15 ali več let, so predstavljali dve tretjini oziroma 67 odstotkov. Število učencev, dijakov in študentov se je zmanjšalo skupaj za približno 2600. Število drugih neaktivnih prebivalcev se je zvišalo za približno 5700.

Se je pa v letu 2019 za 0,3 odstotne točke povečal delež prebivalcev Slovenije s terciarno izobrazbo. Slovenija je tako imela 1. januarja 2020 435.889 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo.

Lani se je zmanjšalo tudi število prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Skupaj je bilo tako med prebivalci, starimi 15 ali več let, takih 403.570.

Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo 1. januarja 2020 osnovnošolsko ali nižje izobraženih 39 odstotkov, med prebivalci, starimi med 25 in 49 let pa je delež takih znašal manj kot devet odstotkov.

Terciarno izobrazbo je imelo 35 odstotkov zaposlenih in 19 odstotkov brezposelnih. Delež srednješolsko izobraženih je v obeh skupinah znašal okoli 60 odstotkov. Tako je bilo med brezposelnimi precej več prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, in sicer 21 odstotkov. Med zaposlenimi je bilo takih osem odstotkov, so zapisali.

Med upokojenci je bilo 37 odstotkov takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Izobrazba upokojenk je bila sicer nižja od izobrazbe upokojencev, a na Sursu pri tem opozarjajo na specifično sestavo te skupine prebivalcev. Visoko starost namreč doživi več žensk kot moških. Tako je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 45 odstotkov upokojenk in 25 odstotkov upokojencev. Med spoloma je bila še najmanjša razlika v izobrazbi med upokojenci s terciarno izobrazbo. Teh je bilo sicer sorazmerno malo, 13 odstotkov, in so bili večinoma mlajši od 75 let, so zapisali na Sursu.

Leta 2019 se je v Slovenijo sicer priselilo 31.319 prebivalcev. Od tega jih je bilo skoraj dve tretjini starih med 25 in 64 let. V tem istem obdobju pa se je iz države odselilo 15.106 prebivalcev, od tega jih je bilo 69 odstotkov starih med 25 in 64 let.

Med priseljenimi državljani, starimi med 25 in 64 let, jih je 40 odstotkov imelo terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani terciarno izobraženih precej manj, 10 odstotkov. Na Sursu pri tem poudarjajo, da je bila razlika v tej starostni skupini med odseljenimi prebivalci zelo podobna. Med odseljenimi državljani Slovenije jih je imelo najmanj višješolsko izobrazbo 37 odstotkov, med tujimi državljani pa je bilo vsaj višješolsko izobraženih 12 odstotkov.

Lani se je v Slovenijo preselilo 160 doktorjev znanosti, medtem ko se jih je iz države odselilo 130.

Izobrazba odseljenih je bila podobna izobrazbi celotnega prebivalstva Slovenije.

Od 27.560 v letu 2019 v Slovenijo priseljenih tujih državljanov se jih je največ, 68 odstotkov, priselilo z namenom zaposlitve. Četrtina se jih je priselila tudi z namenom, da se pridružijo svojim družinskim članom .