Predor, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je najdaljši slovenski cestni predor. Od portala do portala meri 8019 metrov, pri čemer je rudarske dolžine 7864 metrov, na slovenski strani pa predor meri 3750 metrov. Njegova gradnja se je začela avgusta 1986. Za preboj, za katerega je bilo porabljenih 274 ton eksploziva, je 213 delavcev potrebovalo 1021 dni. Celotna gradnja pa je trajala pet let. Predor so tako slavnostno odprli 1. junija 1991.
Predor Karavanke se 30 let od začetka gradnje ponovno postavlja v ospredje slovenske gradbene industrije. Dograditev predora bo še zahtevnejša od njegove izgradnje, in sicer zaradi medsebojnega vpliva dveh cevi, meni projektant pri številnih najzahtevnejših projektih doma in v tujini Marko Žibert.
Dars in upravljavec avstrijskih avtocest Asfinag sta sredi decembra objavila razpis za izvajalca del. Rok za prejem ponudb je 13. februar 2018. Ob uspešno izvedenem razpisu bi lahko bila pogodba z izvajalcem del nato podpisana v prvi polovici prihodnjega leta, predvidevajo na Darsu.
Načrtovana prostorska ureditev na slovenski strani meje obsega gradnjo nove predorske cevi v dolžini 3546 metrov, od tega je 3446 metrov pod zemljo, in manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov. Dela so ocenjena na 151,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.
Kot je za STA pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, se predvideva, da bo gradnja trajala pet let. Nato bodo promet preusmerili v novo predorsko cev in bo sledila prenova obstoječe cevi. “Do dvosmernega prometa bo tako treba še kar nekaj časa potrpeti,” je dejal in dodal, da je to trenutno največji infrastrukturni projekt takoj za drugim tirom železniške proge Divača-Koper.
Izvedbo bo spremljala tudi Občina Jesenice, ki je zaradi varovanja obstoječe infrastrukture podala nekaj svoj zahtev ob gradnji. Kot je za STA povedal jeseniški podžupan Miha Rebolj, je občina v postopkih pred izdajo gradbenega dovoljenja dosegla maksimum in se dogovorila z investitorjem, da sprejme njene pogoje.
“Opozorili smo na nekaj zadev, kar se tiče monitoringa, in zahtevali, da se v ta velik projekt vključi tudi nekaj povezanih infrastrukturnih projektov. Vse z namenom, da v času gradnje in po njej obstoječa infrastruktura ostane v takšnem stanju, v kakršnem je, ali pa še boljšem,” je pojasnil Rebolj in dodal, da je zdaj na občini, da uresničevanje teh zahtev budno in aktivno spremlja.
Slovenija in Avstrija sta julija za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva v višini 7,5 milijona evrov. Evropska komisija je namreč projekt prepoznala kot pomemben korak, ki bo odpravil veliko ozko grlo in hkrati zagotovil višjo stopnjo varnosti prometa skozi predor.
V dobri četrtini stoletja obratovanja predora je skozenj peljalo že krepko čez 50 milijonov vozil, promet pa vseskozi narašča. Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve, pri čemer prihaja do zastojev zlasti ob koncih tedna v glavni turistični sezoni ter ob večji praznikih, in sicer tako na slovenski kot avstrijski strani.
Predor Karavanke, ki je bil ob izgradnji deveti najdaljši avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu, je bil že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a je bilo pozneje ugotovljeno, da so prometne zahteve nižje od pričakovanih. Zato je bila sprejeta odločitev, da se najprej zgradi ena cev.
Izreden porast sezonskega prometa skupaj z nekoliko neposrečeno rešitvijo prezračevanja in nerešenim konceptom evakuacije pa so že po dobrem desetletju od odprtja predora privedli do odločitve o nujnosti nadgradnje predora. To je pospešila še evropska direktiva.
V času izgradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke je v načrtih tudi varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke, ki ga bosta prav tako skupaj financirali Slovenija in Avstrija. Državi sta za izdelavo investicijske in projektne dokumentacijo, ki bo potekala v letu 2018, pridobili tri milijone evrov evropskih sredstev.
Ocenjena vrednost nadgradnje celotnega projekta skupaj z investicijsko in projektno dokumentacijo je 115 milijonov evrov, od tega je slovenski delež okoli 50 milijonov evrov. Predviden začetek gradnje je leta 2020, zaključek pa leta 2021.
