Sezona sicer še ni čisto končana, saj na posameznih njivskih površinah še cvetijo strniščni posevki, kot sta ajda in facelija. “Do sedaj ocenjujemo letošnje leto kot podpovprečno, pa vendarle boljše kot lansko in predlansko,” je za STA dejal vodja opazovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije Aleš Bozovičar.
Tudi letošnjo bero medu je krojilo vreme. “Januar je postregel z visokimi temperaturami za ta čas, kar je matico spodbudilo k zaleganju že v januarju. Nato sta sledila zelo hladna februar in marec, ki sta pri čebelah povzročila pravo zimsko mirovanje, ki je trajalo vse do začetka aprila. Žal pa tudi april ni bil moker mesec, kot smo ga vajeni,” je pojasnil.
Ob visokih temperaturah vse do 20 stopinj Celzija se je narava po Bozovičarjevih besedah izredno hitro prebudila in razcvetela. “Žal je bil razvoj čebeljih družin počasnejši od narave in čebele niso uspele dobro izkoristiti vseh naravnih danosti,” je dodal.
Ob koncu aprila so čebelarji namreč že lahko opazili prve cvetove na akaciji, ki za Slovenijo predstavlja skoraj tretjino čebelje paše. Na čebelarski zvezi letošnjo bero na akciji ocenjujejo kot dobro, ravno zaradi omenjenega slabšega razvoja čebel.
“Žal pa je po koncu medenja akacije sledila tudi sprememba vremena in smo bili skoraj do konca junija deležni dežja, kar je povzročilo slab izkoristek paše predvsem na smreki, kostanju, lipi in kasneje tudi na hoji oz. jelki,” je poudaril Bozovičar.
Ob prihodu stanovitnega vremena v sredini julija, ko so čebelarji še lahko pričakovali pašo na hoji, pa je Slovenijo zajel prvi vročinski val, ki je negativno vplival na povzročitelje medenja na hoji. Zato se je začelo njihovo število zmanjševati s tem pa tudi donosi v panje.
“S tem se je začela brezpašna doba, ki je letos nastopila vsaj 14 dni prej kot prejšnja leta,” je izpostavil Bozovičar.
Vendar pa obdobje brez paše za čebelarje ne pomeni manj dela, temveč je poletni čas tako za čebele kot čebelarje najtežje obdobje v letu. “Smo v času, ko gradimo temelje za čebelarsko sezono 2019,” je poudaril.
Čebelarji morajo biti v tem času namreč še posebej pazljivi na pomanjkanje vode, saj visoke temperature hitro sušijo vodne vire in čebele kaj hitro začutijo občutek žeje. Voda pa čebelam ne poteši samo potrebe po žeji, pač pa tudi omogoča ohranjanje primerne temperature v panju, je povedal Bozovičar in dodal: “S pomočjo vode hladijo panj in omogočajo normalno delovanje celotne družine.”
Brezpašna doba traja vse do pomladi prihodnje leto. “Čebelam moramo zagotoviti zadosti pelodne paše, saj cvetni prah predstavlja beljakovinsko hrano, ki je zelo pomembna za dober razvoj čebel od jajčeca do odrasle zrelosti. Poleg tega moramo zagotoviti tudi bogato energetsko hrano, ki bo čebelam omogočila lažje preživetje mrzlih dni. Zato čebele po koncu zadnje paše krmimo s sladkorno raztopino, da popolnimo zimske zaloge in omogočimo normali nadaljnji razvoj,” je še dejal predstavnik čebelarske zveze.
Čebelarji morajo v tem poletnem času poleg omenjene skrbi za čebele poskrbeti tudi, da so čebelje družine očiščene varoj. S poletnim zatiranjem naj bi število varoje zmanjšali za najmanj 80 odstotkov, preostale pa uničijo v zimskem času, ko v panju ni zalege in so vse varoje na čebelah. Čebelarska zveza ob tem opozarja, da seza zatiranje uporabijo registrirana sredstva.
