Zadel in Ni sta sporazum podpisala v okviru mednarodne konference Maritime silk road port international cooperation forum, ki se je danes zaključila v Ningboju. Cilj je povečati število ladijskih povezav in posledično okrepiti blagovno menjavo med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope, ki večji del svoje prekomorske trgovinske menjave opravijo prek Luke Koper, so sporočili iz slednje.
Koprsko pristanišče je s tem tudi uradno postalo del pobude za gospodarski pas oziroma vzpostavitev t. i. nove svilne poti 21. stoletja. Podpisa se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben, ki je bil eden od osrednjih govornikov na konferenci.
Blagovna menjava med podpisniki sporazuma je lani presegla dva milijona ton pretovora, pri čemer v Luki Koper posebej izpostavljajo uravnoteženost uvoza in izvoza, saj je to po njihovih besedah dobra podlaga za nadaljnjo krepitev sodelovanja.
V sporazumu je med drugim velik poudarek na sodelovanju pri vzpostavitvi intermodalnih povezav, saj mora tovor, ko enkrat prispe z ladjo, v najkrajšem možnem času priti do končnega kupca.
Zadel je ob podpisu poudaril, da so kitajski partnerji prepoznali strateško lego koprskega pristanišča in njegove odlične povezave z zaledjem. “V povprečju kar 70 tovornih vlakov dnevno povezuje Koper ter največja gospodarska središča v državah srednje in vhodne Evrope. Luka Koper je za kitajske partnerje zanimiva prav zaradi dejstva, da v Kopru dve tretjini blaga pretovorimo za potrebe zalednih držav in da imamo na nekaterih destinacijah prevladujoč tržni delež,” je dejal.
Ob tem se je zahvalil ministrstvu za infrastrukturo, slovenskemu veleposlaništvu v Pekingu in konzulatu v Šanghaju za pomoč.
Ningbo Zhousan Port Group, katerega predstavnik je Ni, je največji operater pristanišč v provinci Zheijang na obali vzhodnega Kitajskega morja. Skupina je v lanskem letu dosegla skoraj milijardo ton pretovora, od tega deset milijonov standardnih kontejnerskih enot (TEU).
Mednarodne konference v Ningboju, ki je potekala četrtič zapovrstjo, se je udeležilo več kot 500 predstavnikov iz 40 držav. Prevladovali so predstavniki pristaniških operaterjev in pristaniških uprav, ladjarjev, logističnih podjetij ter drugih podjetij iz branže.
