Po navedbah Oštra primer finančna policija preiskuje že dalj časa, v njihovem spisu pa so tudi nekateri dokumenti, ki jih je pridobila mednarodna mreža preiskovalnih novinarskih centrov OCCRP, nato pa jih je posredovala lokalnim centrom v Sloveniji (Oštro), Severni Makedoniji (Investigative Reporting Lab Macedonia, IRL) in na Madžarskem (Direkt36).
Makedonska finančna policija sumi, da naj bi bila oglaševalska pogodba v višini 2.940.000 evrov, ki sta jo Schatzevi podjetji sklenili za 21 mesecev, pravzaprav krinka za pranje denarja madžarske vlade, pridobljenega z domnevno zlorabo položaja.
Schatz se po poročanju Oštro julija 2017 pod oglaševalsko pogodbo podpisal kot odgovorna oseba pri naročniku, slovenskem podjetju Ripost založništvo (danes se imenuje R-POST-R), in kot odgovorna oseba pri izvajalcu, makedonskemu podjetju Target Media. Tedaj je bil tudi lastnik ali solastnik obeh.
R-POST-R je s nekaj manj kot 66-odstotnim deležem največji lastnik založbe Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, Target Media pa je Schatzevo makedonsko podjetje, prek katerega je kupil večinski delež televizije Alfa TV in ustanovil spletni portal ripostmk.com.
Po pogodbi je Target Media v obdobju od avgusta 2017 do aprila 2019 R-POST-R zagotavljal oglaševanje, medijski zakup, produkcijo oglasov, administracijo spletnih strani in podobno – za 140.000 evrov mesečno. Po ugotovitvah makedonske finančne policije je pretežno pripravljal televizijske in spletne oglase za dve majhni madžarski podjetji. Eno prodaja domnevno dalmatinsko olivno olje, drugo pa s kristali ozaljšane skodelice, magnete in drug okrasni drobiž.
Makedonska finančna policija je ugotovila, da je R-POST-R med avgustom 2017 in februarjem 2019 podjetju Target Media nakazalo 2,85 milijona evrov, kar je le 90.000 evrov manj od celotne vrednosti pogodbe.
Neimenovani makedonski strokovnjak za oglaševanje je novinarjem medija IRL za primer povedal, da največja stranka marketinške agencije iz Skopja plačuje manj kot pol milijona evrov na leto za oglase v najbolj gledanih terminih na šestih televizijskih in radijskih postajah ter na spletnih portalih.
Makedonski carinski organi v obdobju trajanja pogodbe ali pozneje tudi niso zabeležili uvoza izdelkov madžarskih podjetij, ki sta v makedonskih medijih objavljali oglase. Poleg tega gre za podjetji brez zaposlenih, ki poslujeta z denarjem neznanega izvora, so ugotavljali na makedonski finančni policiji.
V poročilu o preiskavi, ki so ga pridobili novinarji, piše, da so nakazila temeljila na “sumljivih računih” za oglase za izdelke, ki “na (makedonskem) trgu ne obstajajo”. Sredstva naj bi izvirala iz kaznivih dejanj, nato pa naj bi jih “legalizirali” prek makedonskih podjetij, zaradi česar sumijo, da gre za “kaznivo dejanje pranja denarja”.
Preiskavo vodi direktor makedonske finančne policije Arafat Muaremi, ki je v intervjuju z makedonskim novinarskim preiskovalnim novinarskim centrom IRL povedal, da sumi, da denar izvira v madžarskem proračunu. Finančna policija je o izsledkih preiskave avgusta lani obvestila makedonsko tožilstvo, ki pa ni vložilo ovadbe, je še povedal Muaremi. Tožilstvo je potrdilo, da so seznanjeni s primerom, niso pa pojasnili, zakaj niso ukrepali.
Po besedah Muaremija so preiskavo začeli leta 2018, ko so od slovenskih kolegov prejeli namig. Slovenski kolegi so jih tudi “obvestili, da je denar prišel z Madžarske,” toda madžarske oblasti jim, pravi, “do danes nočejo odgovoriti ali sodelovati z nami na kakršenkoli način”.
Madžarsko tožilstvo pravi, da niso seznanjeni s prošnjo iz Severne Makedonije za sodelovanje v tej zadevi, policija pa se na novinarska vprašanja ni odzvala, navaja portal.
Slovenska policija morebitnega sodelovanja z makedonsko v preiskovanju suma pranja denarja prek slovenskega podjetja zanje ni komentirala. Spomnili so le, da že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Po navedbah portala Necenzurirano.si gre sicer za sporno posojilo, ki ga je SDS najela pri Dijani Đuđić.
