Mayeva je v izrednem nagovoru britanskim poslancem povedala, da je pozorno poslušala njihovo razpravo o dogovoru o brexitu, ki se je začela prejšnji torek. Ker je ocenila, da dogovor ne bi dobil zadostne podpore, se je odločila predlagati preložitev odločanja o dogovoru.
Glasovanje parlamenta je bilo predvideno za torek, a se je vlada soočala z velikim nasprotovanjem, ne le v opozicijskih vrstah, ampak tudi v klopeh vladajočih konservativcev. Grozilo je, da bi bil dogovor zavrnjen z veliko večino, s čimer pa se ne bi v škripcih znašla le vlada Mayeve, ampak celotna država, ki bi potem lahko EU zapustila brez dogovora.
Mayeva je ocenila je, da je problematična predvsem varovalka, ki naj bi preprečila trdo mejo na irskem otoku po izstopu države iz EU. Gre za rešitev, da bi v skladu z velikonočnim sporazumom meja med Irsko in Severno Irsko ostala prehodna in bi Severna Irska v bistvu ostala del carinske unije EU, ne pa britanske in bi ostali del Otoka moral izvajati nadzor nad blagom in ljudmi pri prehodu Irskega morja.
O tem vprašanju naj bi se sicer London in EU dogovorila v naslednjih dveh letih z možnostjo še dveletnega podaljšanja. A razprava v parlamentu je pokazala, da se poslanci bojijo predvsem tega, da bi ta varovalka postala stalen režim in da bi to razklalo državo.
Mayeva je pojasnila, da bo zdaj v Bruslju skušala dobiti dodatna zagotovila voditeljev ostalih članic EU, da ta varovalka ne bi postala stalna. “Srečala se bom s kolegi iz drugih držav in z njimi govorila o pomislekih, ki so jih izrekli britanski poslanci,” je dejala.
Vrh EU bo v četrtek in petek v Bruslju, a tam so v ponedeljek že poudarili, da se EU ne bo znova pogajala o sporazumu o brexitu. Mayeva je sicer v odgovorih na poslanska vprašanja pojasnila, da se je pogovarjala “z več voditelji” evropskih držav, ki da so ji dali zagotovila, da so se pripravljeni pogovarjati glede dodatnih zagotovil v dogovoru.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je že sporočil, da je za četrtek sklical tudi vrh o brexitu. A novih pogajanj o dogovoru ne bo, je dejal. “Ne bomo se ponovno pogajali o dogovoru, niti o varovalki ne, smo se pa pripravljeni pogovarjati o tem, kako omogočiti ratifikacijo v Združenem kraljestvu,” je sporočil Tusk.
“Ker se čas izteka, se bomo pogovarjali tudi o naši pripravljenosti na scenarij, da do dogovora ne pride,” je še dodal.
Tudi Mayeva je nakazala, da dogovorjenega sporazuma z EU ne namerava znova odpirati. Ni pa povedala, kaj konkretno pričakuje, da bo dosegla v Bruslju in kdaj bi parlament lahko odločal o tem vprašanju. Nakazala je le, da je skrajni rok za to 21. januarja.
Zlasti opozicijski poslanci, pa tudi poslanci iz vrst njenih konservativcev so bili do nje zelo kritični. Premier v senci, laburist Jeremy Corbyn je menil, da bi se morala Mayeva z EU izpogajati za nov sporazum, saj da je sedanji slab za državo in gospodarstvo. “Sicer se raje umaknite,” jo je pozval Corbyn.
V Škotski nacionalni stranki (SNP) in liberalni demokrati so Corbyna tudi pozvali, naj vloži predlog nezaupnice Mayevi. Corbyn se zaenkrat za to ni odločil. Tudi sicer imajo na papirju premalo glasov, da bi bila nezaupnica Mayevi izglasovana, a po drugi strani je parlament njeno vlado prejšnji teden kot prvo v zgodovini britanske demokracije spoznal za krivo nespoštovanja parlamenta, ker ni dostavila celotnega pravnega mnenja o dogovoru o brexitu.
Tudi v stranki severnoirskih unionistov (DUP), ki podpirajo manjšinsko vlado, so premierko opozorili, da zgolj dodatna “zagotovila” Evrope ne bodo dovolj, ampak mora v parlament prinesti nov, drugačen sporazum, če želi, da bo dobil podporo.
Mayeva se je na drugi strani branila, da morajo nasprotniki dogovora povedati, kakšna je alternativa in ali si dejansko želijo, da pride do brexita, kar je bila sicer volja Britancev na referendumu. Dogovor, ki ga imajo na mizi, je bil najboljši možen kompromis, je poudarila. Brexit brez dogovora bi bil na drugi strani poguben za državo in gospodarstvo, ponovitev referenduma o odhodu iz EU, za kar navijajo predvsem v SNP, pa bi po njenih besedah še dodatno razdelila državo, “čeprav si jo prizadevamo znova poenotiti”.
Opozorila je še, da se “nevarnost brexita po nesreči nevarno povečuje”, torej da bi Velika Britanija iz EU izstopila brez dogovora, a ne z zavestno odločitvijo o tem. Rok za izstop Združenega kraljestva iz EU se izteče 29. marca 2019, dve leti od tedaj, ko je London sprožil dveletni postopek za izstop iz unije po 50. členu lizbonske pogodbe.
Občutljivost trenutka so pokazale tudi evropske borze, ki jih je ponedeljkova poteza Mayeve precej zamajala, britanski funt pa se je potopil. Popoldne je izgubil 1,5 odstotka vrednosti, tečaj pa je upadel pod 1,2527 dolarja, kar je najnižja vrednost po lanskem aprilu.
Sodišče EU je medtem Veliki Britaniji ponudilo še rešitev, da se lahko še vedno enostransko odloči za umik napovedi odhoda iz EU. To možnost ima, dokler ne začne veljati dogovor o izstopu oz. do izteka postopka za prenehanje članstva.
