“Ne stremimo za modelom, ki ga že uživajo druge države,” je še dejala britanska premierka, pri čemer je imela očitno v mislih države, kot je Norveška, ki ni članica unije, a ima popoln dostop do evropskega notranjega trga, prav tako pa mora prispevati v proračun EU in državljanom EU omogočati življenje in delo na svojih tleh, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
“Ne stremimo k temu, da bi po odhodu obdržali grižljajček članstva,” je poudarila Mayeva. Kot je izpostavila, brexit pomeni izstop iz enotnega evropskega trga. Velika Britanija bo tako ob odhodu iz povezave enotni trg zapustila, in to zato, ker želi omejiti prihod priseljencev iz EU, je pojasnila premierka. “Kar predlagam, ne more pomeniti članstva v enotnem trgu.”
Namesto tega se je Mayeva po brexitu zavzela za “obsežen prostotrgovinski sporazum” z EU. “Globalna Britanija mora imeti svobodo sklepati trgovinske sporazume z državami zunaj EU,” je ob tem dodala in poudarila, da mora Združeno kraljestvo povečati trgovanje z najhitreje rastočimi izvornimi trgi na svetu.
Velika Britanija si po besedah Mayeve po brexitu želi tudi novega dogovora z EU o carinski uniji. Kot je dodala, je “odprtega duha”, ko gre za to, kako to doseči, prav tako želi “za trgovino odstraniti čimveč ovir”. Tako bi lahko šlo za povsem nov dogovor ali za dogovor, ki bi vključeval dele že obstoječih dogovorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odhod Velike Britanije iz EU bo pomenil tudi konec njenih “ogromnih vsakoletnih prispevkov v EU”, je ob tem še izpostavila premierka. Ko gre za uresničevanje prihodnjih odnosov z EU, po koncu pogajanj o brexitu, pa si na Otoku želijo “procesa po etapah”.
S tem bi se namreč izognili preveč brutalni, destablizacijski spremembi za gospodarstvo. “Prizadevali si bomo izogniti se motečim se čerem,” je dejala premierka, hkrati pa dodala, da ne želi “neomejenega tranzicijskega statusa”.
Britanska premierka je danes še izjavila, da Velika Britanija sicer zapušča EU, ne pa tudi Evrope. Velika Britanija pa si po njenih besedah tudi ne želi razkroja Evropske unije. Da EU uspe, ostaja v britanskem nacionalnem interesu, je dejala.
A posvarila je tudi, da bi bil “kaznovalen” brexit za EU oz. njene članice “katastrofalno dejanje samopoškodbe”. Ko gre za Otok, pa je “noben dogovor boljši od slabega”.
Razkrila je še, da bo končni dogovor s pogajanj o brexitu potrjeval britanski parlament. Končni dogovor “bo na glasovanje predložen obema domovoma parlamenta, preden bo stopil v veljavo,” je povedala.
Mayeva želi do konca marca s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe začeti postopek razdružitve z EU. A upoštevati bo treba tudi odločitev britanskega vrhovnega sodišča, ki še ni sporočilo, ali se bo morala prej posvetovati s parlamentom. To naj bi bilo znano do konca januarja.
V primeru negativne odločitve za Mayevo bo morala njena vlada hitro predložiti načrt zakona v parlamentu, da bi bilo vse zaključeno do konca marca. Končnega dogovora med EU in Otokom o brexitu pa ni pričakovati pred pomladjo 2019, po dveh letih pogajanj.
