Rekordno nizek rezultat so z 20,5 odstotka dosegli tudi socialdemokrati (SPD), dosedanji koalicijski partner CDU. V parlament se je prvič uvrstila skrajna desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se je z 12,6 odstotka glasov uvrstila na tretje mesto.
Novi bundestag bo imel namesto dosedanjih 630 rekordnih 709 poslancev. Povečanje števila poslancev je posledica zapletenega nemškega volilnega sistema, po katerem imajo volivci dva glasova, enega za poslanca in enega za stranko. Doslej je bilo največ poslancev izvoljenih leta 1994, in sicer 672.
Merklova je po objavi prvih izidov izključila možnost oblikovanja manjšinske vlade, ni pa želela povedati, ali načrtuje oblikovanje nove vlade do konca leta. “Moj namen je priti do stabilne vlade v Nemčiji,” je poudarila.
Zavezništvo CDU/CSU se bo moralo zdaj verjetno pogajati o potencialno bolj krhki tristrankarski koaliciji. To verjetno pomeni koalicijska pogajanja z Zelenimi, ki so dobili 8,9 odstotka podpore, in liberalci (FDP), ki so osvojili 10,7 odstotka glasov in se po štirih letih vračajo v bundestag.
SPD je medtem zavrnil novo koalicijo s konservativci. “Povsem jasno je, da nas je volilno telo usmerilo v opozicijo,” je dejal kanclerski kandidat SPD Martin Schulz, ki je volilni rezultat označil za “težek in grenak”.
Pogovori o tem, kako naprej, bodo stekli že danes. Za zjutraj je v Berlinu napovedan sestanek vodstva CDU/CSU, na katerem bodo govorili, kako se lotiti pogajanj z možnimi koalicijskimi partnerji. Pogajanja bodo verjetno trajala več tednov ali celo mesecev, po napovedih morda celo do božiča.
Liberalci so bili v preteklosti tradicionalni koalicijski partnerji krščanskih demokratov, zato bo Merklova z njimi verjetno lažje dosegla dogovor, čeprav je njihov vodja Christian Lindner, ki naj bi si zase želel mesto finančnega ministra, opozoril na nekatere rdeče črte, zlasti v zvezi z načrti francoskega predsednika Emmanuela Macrona o skupnem proračunu območja evra.
Zeleni po drugi strani zastopajo precej drugačna stališča kot CDU/CSU in FDP na več področjih, med drugim glede priseljevanja in okolja, zato utegnejo biti težavnejši sogovornik.
Po izračunih bo imela unija CDU/CSU v bundestagu 246 poslancev, socialdemokrati SPD 153, AfD 94, liberalci 80, Levica 69 in Zeleni 67.
Volilna udeležba je bila 76,2-odstotna, kar je več kot leta 2013, ko je na volišča prišlo 71,5 odstotka volivcev.
Unija CDU/CSU je dobila za devet odstotnih točk manj glasov kot na zadnjih volitvah leta 2013 in je dosegla najslabši rezultat, od kar je na čelo stranke leta 2005 stopila Angela Merkel.
Številni volivci krščanskih demokratov so letos glasovali na AfD, zlasti na vzhodu države. Po ocenah nemških televizij je kar petina volivcev AfD na prejšnjih volitvah volila krščanske demokrate.
V zvezni deželi Spodnja Saška v nekdanji Vzhodni Nemčiji je AfD dobila največ glasov, 27 odstotkov, in je celo prehitela CDU/CSU za 0,1 odstotne točke. Socialdemokrati so bili v tej zvezni deželi šele četrti, za Levico, ki je dobila 16,1 odstotka glasov.
Za manjše število glasov unije je odgovorna tudi bavarska veja stranke, Krščansko-socialna unija (CSU), ki je dosegla najslabši rezultat po drugi svetovni vojni.
Njen vodja in predsednik bavarske deželne vlade Horst Seehofer je v odzivu dejal, da imajo krščanski demokrati odprt desni bok, ki ga morajo nujno zapreti, in to “najbolje s politiko, ki bo zagotovila, da Nemčija ostane Nemčija”.
Seehofer je bil že pred volitvami kritičen do Merklove zaradi njene politike do beguncev in se zavzema za omejitev števila migrantov v Nemčiji, prihodnje leto pa ga čakajo tudi deželne volitve na Bavarskem.
Do kanclerke je bil v nedeljo zvečer kritičen tudi Schulz, ki je dejal, da je prav ona z izogibanjem predvolilnim soočenjem odgovorna za to, da je v nemški politiki nastal prostor, ki ga je zapolnila AfD.
