Na strankinem spletnem monitorju ukrepov še ne sveti zelena luč, saj je večina od 13 najavljenih ukrepov v pripravi. “Takšna situacija ni dobra. Naš zaključek je, da nas vlada ne jemlje resno,” je opozoril koordinator stranke Levica Mesec. Sodelovanje po njegovih besedah do zdaj ni teklo, kot bi moralo, zato so povedali, da želijo do srede julija zelo jasen napredek pri štirih od 13 projektov.

Prvi med njimi je minimalna študentska urna postavka. Dali so predlog, da se dvigne na 4,99 evra neto. Drugi projekt je sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero bi preprečili luknjo, ki omogoča tiho privatizacijo zdravstva. Tretji projekt je prenos stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad. Četrti projekt pa zadeva nepremičninsko posredovanje, kjer želi Levica omejiti provizije nepremičninskih agencij pri najemanju stanovanj.

Do 12. julija, ko bodo v stranki odločali o nadaljevanju sodelovanja z manjšinsko vlado, mora biti doseženega čim več, je dejal. “Želimo sprejete zakone, prve obravnave ali pa podpise koalicijskih strank na dane predloge,” je pojasnil.

V Levici se po njegovih besedah zavedajo, da so se pozitivni učinki ukrepov, ki so jih izvedli skupaj z vlado, v javnomnenjskih anketah prenesli bolj na vlado in na LMŠ kot pa na Levico. Vendar jih to niti ne skrbi niti bremeni. Do konca mandata se nameravajo držati programa in obljub, na podlagi katerih so bili izvoljeni.

Predsednika vlade Marjana Šarca Mesec sicer vidi predvsem kot pragmatičnega premierja. To je najširša oznaka tega, kar naj bi bila sredina, je menil. Po eni strani so izkušnje Levice pozitivne, na drugi strani pa tudi pri Šarcu pogrešajo odločnost in držanje zavez. “Lep primer je Abanka. Največji problem Šarca in vlade je, da te prodaje niti niso poskušali ustaviti, čeprav smo se o tem konstantno pogovarjali od jeseni,” je dejal.

Mesec ob razmišljanju o Levici v prihodnje meni, da mora biti stranka v naslednjem mandatu “za vstop v vlado – ali pa za kaj več”.