Pretekli konec tedna je Slovenijo prešla vremenska fronta, ki je marsikje prinesla težko pričakovani dež, a tudi nevšečnosti. Padavine so bile intenzivne, vendar kratkotrajne, v današnjem sporočilu za javnost pojasnjujejo na Arsu.
Neurje je povzročilo precej težav na Dolenjskem, kjer so intenzivne padavine, veter in ponekod tudi toča povzročili težave v prometu in na objektih. Postaje Arso so 28. avgusta zabeležile zelo močne nalive v Trebnjem (55 milimetrov v 20 minutah), v Sevnem in Litiji (41 milimetrov v desetih minutah).
Kljub temu je vodna bilanca površinskega sloja tal ob koncu avgusta še vedno v sušnih razmerah. V najbolj prizadetih območjih je vodni primanjkljaj v vegetacijski sezoni po navedbah strokovnjakov Arsa prevelik, da bi se ob količini dežja pod 50 milimetrov bistveno popravil.
Marsikje v sušnih območjih tako to ne bo rešilo težav s kmetijsko sušo, saj so rastline trajno poškodovane, poljščine tam prezgodaj dozorevajo, podobno je tudi v trajnih nasadih. Na območjih z večjo količino dežja pa so padavine rahlo izboljšale stanje travinja in strniščnih posevkov ter nekaterih jesenskih zelenjadnic.
Gladine podzemne vode so ob koncu avgusta na večjem delu države nizke do zelo nizke. Vodnatost rek po državi je majhna. Prihajajoči konec tedna se bodo sušne razmere ob napovedanih padavinah omilile, pretoki rek bodo narasli do srednjih vrednosti. Zatem se bo vodnatost rek v večjem delu države po napovedih Arsa počasi spet zmanjševala. Naslednja vremenska fronta bo predvidoma 8. septembra, ko ponovno kaže na dež.
Letošnje meteorološko poletje je sicer zaznamovalo več vročinskih valov s kratkimi osvežitvami. Le redko je temperatura padla izrazito pod dolgoletno povprečje. Vsi trije poletni meseci so bili v večjem delu Slovenije znatno toplejši od dolgoletnega povprečja; še najmanj je odstopal julij, pravijo na Arsu.
Od začetka stalnih meritev v Sloveniji sredi 19. stoletja je bilo znatno toplejše od letošnjega le poletje 2003. V obdobju od leta 1961 je letošnje poletje po različnih krajih v Sloveniji drugo do četrto najtoplejše.
Zlasti zaradi globalnega segrevanja se poletna povprečna temperatura zraka v Sloveniji zadnja desetletja opazno zvišuje. V zadnjih 40 letih znaša dvig okoli 2,5 stopinj Celzija. “Zaradi teh dolgoročnih sprememb so vsa zadnja poletja, z izjemo leta 2014, toplejša od povprečja referenčnega obdobja 1981-2010. Celo za zadnja leta sveže poletje 2014 temperaturno presega večino poletij pred letom 1990,” pojasnjujejo na Arsu.
Visoka povprečna temperatura zraka v letošnjem poletju se odraža tudi v nadpovprečnem trajanju vročine. Število vročih dni, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, je bilo letos po večini nižin med 18 in 48 ali vsaj dvakrat toliko kot znaša dolgoletno povprečje. Tudi po tej statistiki poletje 2003 (oziroma 2013 v Ratečah) ostaja rekordno; marsikje po nižinah je bilo takrat več kot 50 vročih dni.
Nekaj dni sredi letošnjega poletja je bilo izjemno vročih, ponekod so izmerili najvišjo temperaturo od začetka meritev. Na uradnih merilnih postajah je bilo najbolj vroče v Podnanosu, kjer se je 3. avgusta temperatura povzpela do 40,6 stopinj Celzija, v bližino slovenskega rekorda 40,8 stopinj Celzija, izmerjenega 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.
