Čeprav kandidat nasprotne stranke, je imel Trump skupaj z Bidnom glavno vlogo uvodnega dne demokratske konvencije, saj so vsi govorniki poudarjali potrebo, da se ga je treba znebiti in ga zamenjati z “dostojnim in sposobnim” Bidnom, sicer se bo Amerika za vedno spremenila na slabše.

Trump je ob tem še skušal ukrasti nekaj televizijskega časa demokratskim govornikom z dvema zborovanjema v Minnesoti in Wisconsinu, kjer je zatrdil, da lahko demokrati zmagajo le s prevaro.

Demokratska konvencija tehnično poteka v Milwaukeeju v državi Wisconsin, a govorniki nastopajo virtualno vsak iz svojega kotička Amerike. Gre v bistvu za kolaž videoposnetkov brez občinstva, ki ga je povezovala igralka Eva Longoria. Nekaj videov se je vrtelo v živo, drugi so bili posneti, manjkali pa so aplavzi občinstva v živo.

S posnetki je bil prisoten tudi Biden, ki bo imel svoj govor na koncu konvencije v četrtek, vendar iz države Delaware. 77-letni politik, ki bi bil v normalnem poklicu zrel za upokojitev, se je iz množice demokratskih kandidatov prebil na površje kot najbolj sprejemljiva izbira stranke za soočenje s Trumpom, ker njegove politike niso tako skrajno leve, da bi odganjale sredinske ali celo konservativne volivce.

Tema konvencije je poenotenje Amerike po štirih letih Trumpovih delitev in demokrati so to skušali ponazoriti tudi s tem, da so na virtualni oder spustili tudi nekaj znanih republikancev. Nekdanji predsedniški kandidat in guverner Ohia John Kasich je dejal, da je čas za konec strankarstva, ko je treba na prvo mesto postaviti državo. Republikancem je zagotovil, da Biden države ne bo premaknil ostro v levo, ker je razumen človek.

Nastopila je tudi nekdanja republikanska guvernerka New Jerseyja Christie Todd Whitman, nekdanja direktorica Hewlett Packarda Meg Whitman in nekdanja kongresnica iz New Yorka Susan Molinari, ki je bila osrednja govornica republikanske konvencije leta 1996. Vsi skupaj so pozivali neodvisne in republikance, naj pozabijo na strankarsko pripadnost in volijo Bidna.

Teme prvega dne so šle od rasnih delitev v ZDA, preko ekonomskih neenakosti do pandemije novega koronavirusa in po trditvah govornikov katastrofalnega ukrepanja predsednika Trumpa.

Začelo se je z minuto molka za Georgea Floyda, ki ga je med aretacijo 15. maja v Minneapolisu ubil policist, kar je sprožilo vseameriške proteste proti policijskemu nasilju in sistemskemu rasizmu. Prikazali so pokojnikov družino, za njimi pa je nastopila županja prestolnice ZDA Muriel Bowser, ki je ulice Washingtona kljubovalno pobarvala z napisom Črna življenja štejejo.

Spomnila je na tradicijo mirnih protestov v ZDA, ki jo je prekinil Trump, potem ko je na protestnike na trgu Lafayette pred Belo hišo naščuval zvezne agente, da se je lahko fotografiral s svetim pismom v roki pred cerkvijo. “Čas je, da izvolimo predsednika, ki ne bo razpihoval plamenov rasizma,” je dejala.

Newyorški guverner Andrew Cuomo je govoril o tem, kako se je njegova država spremenila iz najbolj prizadete zaradi koronavirusa v državo z najmanj novimi okužbami in smrtnimi primeri, ker je ubogala znanost in strokovnost. Cuomo je dejal, da se Trump iz primera New Yorka ni nič naučil.

Senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar je prav tako hvalila Bidna in kritizirala Trumpa ter napovedala video, v katerem so nastopili vsi Bidnovi nasprotniki v boju za predsedniško nominacijo, kot so senator iz New Jerseyja Cory Booker, nekdanji teksaški kongresnik Beto O’Rourke, poslovnež Tom Steyer, newyorška senatorka Kirsten Gillibrand, poslovnež Andrew Yang in drugi.

“Demokratov ni enostavno poenotiti, ampak Bidnu je to uspelo,” je dejal guverner države Washington Jay Inslee, čeprav je resnici na ljubo to bolj uspelo Trumpu kot Bidnu.

To je bolj ali manj v posebnem govoru poudaril senator iz Vermonta Bernie Sanders, ki je dejal, da je Trump pripeljal v ZDA avtoritarnost in dokazal, da ni sposoben obvladati koronavirusa, gospodarskih posledic pandemije in se soočiti s sistemskim rasizmom ter podnebnimi spremembami, ki ogrožajo planet.

“Neron je brenkal, ko je Rim gorel, Trump pa igra golf,” je dejal Sanders in pozval vse svoje podpornike ter tiste, ki so leta 2016 volili Trumpa, naj pozabijo na vse zamere in volijo Bidna, ker je “cena neuspeha nekaj, česar si niti ne upa zamisliti”.

S čustvenim pozivom Američanom, naj vrnejo državo k dostojnosti in ob zavedanju, da je številni zaradi njene barve kože pač na žalost ne bodo poslušali, pa je prvi dan konvencije sklenila Michelle Obama. Posvarila je, da če ljudje mislijo, da slabše ne more biti, potem se motijo.

“Trump je imel več kot dovolj časa, da se dokaže, vendar očitno ni kos nalogi,” je dejala in pozvala ljudi, naj volijo, kot da jim gre za življenje. “Poznam Joeja. Je dostojen človek, ki ga vodi vera in posluša. Govoril bo resnico in zaupa znanosti,” je med drugim dejala o svojem “prijatelju” Bidnu.