V društvu so, kot so zapisali v sporočilu za javnost, KPK seznanili z več dejstvi. Med njimi je to, da je bil Vizjak pred nastopom ministrske funkcije v družbi Partner oz. Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) osebno zadolžen za vodenje projekta hidroelektrarne Mokrice, konkretno za pripravo projekta do izdaje gradbenega dovoljenja.

HESS je za projekt mokriške hidroelektrarne konec leta 2018 dobil okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje (Arso), ki pa so ga v DPRS vložili v presojo Upravnemu sodišču. Sodišče jim je lani spomladi pritrdilo, odpravilo okoljevarstveno soglasje za Hidroelektrarno Mokrice in zadevo vrnilo v ponovno presojo na Arso. Vizjaka je, kot so poudarili v društvu, razsodba sodišča “osebno vznemirila”, krivdo za odpravo soglasja ter odmik začetka gradnje hidroelektrarne pa je pripisal izključno DPRS.

Poznavanje teh okoliščin je po mnenju DPRS pomembno za presojo potez Vizjaka takoj po prevzemu ministrske funkcije v vladi v kontekstu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Vizjak je, kot so spomnili, tudi član SDS, najmočnejše vladne stranke.

“Z vrsto predlogov, ki so bili sprejeti v obsežnih paketih protikoronske zakonodaje po hitrih, nujnih postopkih brez sodelovanja zainteresirane javnosti, je uspel vsiliti bistvene spremembe na več področjih, povezanih s projektom Hidroelektrarne Mokrice: od odprave ključnih naravovarstvenih varovalk pri začetku gradnje velikih objektov, ki pomenijo nepopravljive posege v okolje in naravo, do uvedbe dodatnih pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in za pridobitve statusa delovanja v javnem interesu, pa do izključitve stranskih udeležencev v obstoječih postopkih pridobivanja okoljevarstvenega soglasja,” so navedli.

Proces izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo mokriške hidroelektrarne je medtem še vedno na Arso. “In čeprav strokovna presoja še ni končana in čeprav je torej njen izid nejasen, minister Vizjak javno izjavlja, da okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje za Hidroelektrarno Mokrice pričakuje še letos. Izražanje takih pričakovanj v odprtih strokovnih postopkih, ki potekajo na neodvisnih državnih agencijah in organih, je po našem mnenju problematično in nesprejemljivo, saj pomeni nedopusten političen pritisk na strokovno delo teh organov,” so zapisali.

Zato menijo, da gre pri Vizjaku “vsaj za nasprotje interesov”, ki se ga je skladno z zakonom o preprečevanju korupcije dolžan izogibati. “Moč ministrov vladnih strank – zlasti, če prihajajo iz najmočnejše vladne stranke – po našem mnenju nikakor ne sme pomeniti padec vseh standardov, ki so jamstvo integritete in etike v političnem delovanju, zato menimo, da mora KPK preučiti poteze ministra Vizjaka,” so izpostavili.

Dodali so, da je KPK določeno zaskrbljenost sicer že izkazala ob sprejetju ustavno spornih sprememb gradbene in okoljske zakonodaje. Določene njegove ukrepe pa presoja tudi ustavno sodišče.