Kot je ob robu sejma Agra za STA pojasnil Židan, se Slovenija ni pripravljena odreči teranu kot imenu sorte refoška samo na Krasu. Zato ves čas vztraja, da se lahko ime teran uporablja samo za vino z omenjenega območja, saj je zaščiteno v skladu z evropskim pravnim redom, dobila dodatne študije tudi nekaterih zunanjih inštitutov, pri tem pa jo je po ministrovih besedah podprla koalicija držav, med katerimi so Francija, Španija, Italija, Avstrija in Madžarska.

“Omenjene države so nas podprle in tudi Evropska komisija je ugotovila, da to, kar je nameravala Hrvaška, da bi torej nekomu drugemu dovolili še nekaj, kar je izvorna pravica slovenskih vinogradnikov na Krasu, enostavno ne gre. V tem trenutku ni več nobenih tovrstnih postopkov,” je povedal Židan. Hrvaško mnenje sicer še vedno ostaja drugačno.

Židan pravi, da želijo njihovi predstavniki ob vsakem srečanju odpreti razpravo o teranu. “Ampak mi vedno znova povemo isto stališče, da je teran zgodba, ki je slovenska, da je definicija tega vina zelo preprosta, rasti mora na Kraški planoti, ki je specifična, in to je pogoj za to vino. Zato je mogoče pridelati teran samo v Sloveniji in na nekaj hektarjih Kraške planote tudi v Italiji, pri čemer bomo in z umnim dogovorom uspeli to območje razširiti tudi na to državo, kjer ga večinoma pridelujejo celo pripadniki slovenske manjšine,” je povedal Židan.

Po njegovem je Slovenija to dosegla samo zaradi izjemnih naporov ne samo ministrstva, pač pa tudi drugih, zlasti slovenskih vinogradnikov s Krasa, ki so dejansko branili svoj teran. Sam pa si želi, da bi tako samozavestno in odločno držo Slovenija kazala tudi pri drugih pomembnih stvareh.