Ministrica je v izjavi za medije pred sejo odbora DZ za pravosodje dejala, da ministrstvo stališča pravobranilke uradno še ni prejelo, zato ga podrobneje ne more komentirati, saj ga mora najprej preučiti, ker da gre “nedvomno za izjemno obširen in podroben dokument”.
Izpostavila je stališče ministrstva, da so “v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč”. Odločitev Sodišča EU bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih imajo institucije EU.
Na vprašanje, ali premier Janez Janša ni bil uspešen, ko se je v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi, ni odgovorila. Dejala je le, da sodni postopek teče neodvisno do konca, stranke pa imajo na razpolago tudi druga pravna sredstva.
Sodišče EU sicer pri svojem odločanju ni vezano na mnenje pravobranilke. “Seveda pa ne poznam samega kazenskega postopka in dokazne vrednosti arhivov, to pozna državni tožilec, ne glede na izid pa bomo končno vedeli, kaj se šteje za arhive EU, saj doslej to ni bilo popolnoma jasno,” je dodala ministrica.
Mnenje pravobranilke se nanaša na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016, povezano s sanacijo bank konec leta 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
V Banki Slovenije so za STA pojasnili, da niso stranka v postopku tožbe, saj ta poteka med državo in Evropsko komisijo, zato postopka v posameznih korakih do končne odločitve sodišča ne morejo komentirati.
Prav tako zadeve, kot so sporočili STA, v tej fazi še ne bo komentiralo vrhovno državno tožilstvo.
Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja ECB kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi sicer menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.
