“V petek, 15. marca 2019, bomo protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani,” so napovedali v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. Val podnebnih protestov je zajel svet na pobudo mladih, nadaljevati pa ga moramo vsi, saj nam lahko uspe le s skupnim bojem, so prepričani.
“Zato pozivamo vse, da se samoorganizirate v okviru lokalnih skupnosti, šolskih razredov in prostočasnih krožkov ter tako doprinesete k nastajajočemu podnebnemu gibanju. Prav tako pozivamo šolske kolektive, starše in druge, naj glede na očitno zainteresiranost mladih in resnost okoljske krize omogočajo, spodbujajo in sodelujejo pri aktivnostih na dan protesta, ter (p)ostanejo aktiven del podnebnega gibanja,” so zapisali v sporočilu za javnost.
V dogodku na spletnem družbenem omrežju Facebook je do sredine tedna svojo prisotnost napovedalo več kot 1000 ljudi.
Organizatorji so pred tednom dni v Ljubljani organizirali pripravljalni sestanek, na katerem so oblikovali ključne zahteve, s katerimi bodo naslovili odločevalce. Na njem se je zbralo 70 ljudi, večinoma mladih, nekaj pa tudi starejših, so sporočili.
Na prvo mesto zahtev so postavili takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevajo tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije ter dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
Želijo si tudi ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in pretežno rastlinske prehrane ter povečanje samooskrbe na državnem nivoju. Med svoje zahteve so dodali vključitev celostne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.
Izrekli so se tudi za spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest, pravično krožno gospodarstvo, ki ne temelji izključno na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč upošteva tudi alternativna merila resničnega razvoja družbe, ter za spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje in proizvodnje ter skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri.
Zahtevali bodo še ukrepe za ohranjanje in povečevanje biotske raznolikosti ter obnavljanje naravnih habitatov. Bremena prehoda v nizkoogljično družbo pa bi morali pravično razporediti – stroške prehoda naj nosijo tisti, ki so krizo primarno povzročili, in ne šibkejše družbene skupine, so še zapisali.
“Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti – v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost,” so poudarili.
