Čeprav se je kakovost zraka v Evropi v zadnjih 60 letih bistveno izboljšala, onesnaženost zraka ostaja prvi okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU. Zaradi nje umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah.

Zadnje poročilo Agencije RS za okolje (Arso) o kakovosti zraka v Sloveniji je za leto 2018, poročilo za 2019 bodo objavili predvidoma do konca septembra. Kakovost zraka se je v državi v zadnjih desetletjih sicer izboljšala, a ostaja problematična, zato je potrebno intenzivnejše izvajanje ukrepov.

Čezmerne ravni delcev PM in ozona

Zaradi izredno negativnega vpliva na zdravje ljudi in okolje so trenutno osrednji izziv varstva zraka v Sloveniji čezmerne ravni delcev PM (najpogosteje se merijo delci PM 10 in PM 2,5) in čezmerne ravni ozona, čeprav to niso edina škodljiva onesnaževala zraka.

Medtem ko nas ozon v višje ležečih plasteh ozračja ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca, pa je tisti pri tleh onesnaževalo, ki vpliva tako na zdravje ljudi kot na ekosisteme. Z ozonom je najbolj obremenjena Primorska v poletnem času, k čemur bistveno prispeva daljinski transport onesnaženosti iz Padske nižine v Italiji.

Z delci PM 10 pa so glede na meritve zraka najbolj onesnažena območja Celja, Murske Sobote, Zagorja ob Savi, Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Trbovelj. Za ta območja ter tudi za Kranj in Hrastnik je vlada v obdobju 2013-2014 na pobudo Evropske komisije sprejela odloke o načrtih za kakovost zraka, ki so bili v letu 2017 novelirani.

Kranj in Hrastnik sta z letošnjim februarjem iz tega sklopa izpadla, saj so meritve v zadnjih treh letih pokazale izboljšanje stanja, medtem ko so za ostala območja načrti še naprej v veljavi.

Načrti za kakovost zraka na teh območjih so usmerjeni predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa ter predvidevajo aktivnosti Arsa glede napovedovanja onesnaženosti z delci PM 10 in izdajanje opozoril v primeru čezmerne onesnaženosti.

Občani teh območij so upravičeni do višjih subvencij Eko sklada, do katerih so sicer upravičeni prebivalci celotne države. Prav prebivalci lahko namreč precej naredijo za manjše onesnaženje z delci PM 10.

“Zavedanje ljudi o tem je zelo pomembno. Če smo tako kritični do vsakega izpusta industrije, kar je seveda prav, moramo biti kritični tudi do sebe doma,” je za STA dejala generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte.

Do visokih ravni delcev PM 10 namreč ob neugodnih vremenskih razmerah in na neugodnih geografskih lokacijah prihaja predvsem zaradi izpustov iz gospodinjstev, ki so posledica uporabe neprimernih goriv za ogrevanje, napačnega kurjenja ali uporabe tehnično zastarelih peči in kotlov. Svoje doda še promet.

Meritve le v mestih, a onesnažen je tudi zrak na podeželju

Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji trenutno meri 22 merilnih mest po vsej državi, in sicer predvsem v mestnih občinah, kjer je gostota prebivalstva največja. Na podeželju povečini ni merilnih postaj, kar pa ne nujno pomeni, da je tam onesnaženje zraka manjše kot v mestih.

“Glede na to, da so glavni vir delcev individualna kurišča na trda goriva, ki jih je na podeželju največ, lahko sklepamo, da je onesnaženost zraka z delci v bližini hiš, ki uporabljajo tak način ogrevanja, velika,” so za STA navedli na Arsu.

Boltetova je ob tem pojasnila, da država ne more zagotavljati meritev na vsaki lokaciji, ima pa Arso vzpostavljeno modeliranje kakovosti zunanjega zraka, ki se lahko uporablja za potrebe ocenjevanja kakovosti zraka.

Kakšni so predvideni ukrepi za izboljšanje stanja?

Kot so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu, država že izvaja vrsto ukrepov za izboljšanje stanja ter načrtuje vrsto dodatnih. Vsebinsko so tako med drugim pripravili Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, ki gre v postopek sprejemanja na vladi.

“Operativni program se ukvarja z ukrepi ohranjanja kakovosti zraka v celotni Sloveniji. Pristop je podoben kot pri območjih s preseganji, vendar so ukrepi manj intenzivni, predvsem pa gre za usmerjanje bodočega razvoja naselij na tak način, da ne bi prihajalo do novih območij s preseganji,” so pojasnili na ministrstvu.

Novost, ki izhaja veljavnih načrtov za kakovost zraka za mestne občine Novo mesto, Celje, Ljubljana in Maribor, je že od novembra lani tudi, da mora v primeru razglašene čezmerne onesnaženosti z delci PM 10 upravljavec cest omejiti hitrost motornih vozil na avtocestah in hitrih cestah. S tem želi država po besedah Boltetove dodatno ozavestiti ljudi o vplivu njihovega ravnanja na onesnaženost zraka.

Še letos naj bi bila sprejeta tudi t.i. Strategija umne rabe lesa za ogrevanje stavb, ki celovito pristopa k ukrepom za rabo lesa za ogrevanje stavb, Sloveniji pa dobro kaže tudi pri prijavi integriranega projekta Life za kakovost zraka.

Eko sklad lani spodbudil dobrih 300 milijonov evrov okoljskih naložb

Pomemben ukrep države pri spopadanju z onesnaženim zrakom so izdatne finančne spodbude za gospodinjstva in mesta prek Eko sklada. Praktično vse nepovratne spodbude Eko sklada prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja zraka, saj zmanjšujejo rabo energije.

Lani smo v Sloveniji ob podpori spodbud Eko sklada zamenjali 6048 kotlov oz. starih peči, leto prej pa 2600. Po modelskih ocenah bi morali zamenjati skupaj 130.000 oz. okoli 10.000 neustreznih kotlov na biomaso letno, je za STA pojasnila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin. Če občan staro peč zamenja z novim kotlom na biomaso ali s toplotno črpalko, dobi od 40 do 60 odstotkov subvencije. Eko sklad je lani spodbudil dobrih 300 milijonov evrov okoljskih naložb.