Medvladni forum o podnebnih spremembah predlaga temeljito prenovo našega načina življenja, ki sega praktično na vsa področja. Čeprav določena podjetja, gospodarske panoge, mesta, regije in celo države zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov, ti napori večinoma niso dovolj za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.

Planet bo v vsakem primeru preživel, a kaj bo z nami?

To kaže, da bo naslednjih nekaj let za podnebno prihodnost planeta ključnih.. Rešitve so znane, ker pa so zahtevne in korenite, se lahko uresničijo le ob sodelovanju vseh delov družbe in vseh držav.

Ključ do uspešnega naslavljanja podnebnih sprememb pa ni v gradnji vedno novih ‘zelenih’ elektrarn. Bistveno je zmanjševanje naše porabe in povečevanje energetske učinkovitosti. Rešiti se moramo odvisnosti od rasti BDP in narediti premik k novim ekonomskim politikam, ki zagotavljajo blaginjo za vse znotraj zmogljivosti tega planeta. A tektonskih premikov ni brez potresa…

Planet in narava bosta preživela tudi, če se ljudje ne spametujemo. Vendar pa je vprašljivo, ali bodo v takem svetu prihodnosti razmere še primerne za naš obstoj.

Nobelova nagrada za ‘novo’ ekonomijo

Da potrebujemo nov ekonomski model, ki pri analizah upošteva širšo sliko, meni tudi Švedska kraljeva akademija, ki je nobelovo nagrado za ekonomijo letos podelila Američanoma Williamu D. Nordhausu in Paulu M. Romerju za vključitev vidika podnebnih sprememb in tehnološkega razvoja v dolgoročne makroekonomske analize.

Ekonomista sta si nagrado prislužila za oblikovanje metod, ki naslavljajo nekatera ključna vprašanja današnjega časa glede ustvarjanja trajnostne in vzdržne gospodarske rasti. “Nagrajenca ne dajeta končnih odgovorov, so nas pa njune ugotovitve pripeljale znatno bližje odgovoru na vprašanje, kako lahko dosežemo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast,” so zapisali v obrazložitvi.