Osveščanje potrošnikov je trd oreh in tek na dolge proge, so izpostavili sogovorniki okrogle mize z naslovom Ponovna uporaba v Sloveniji: filozofija na papirju ali koncept v praksi, ki je potekala v Ljubljani.
Premalo stvari se popravi
Potrošniki se namreč danes v ponudbi cenovno dostopnih izdelkov raje odločajo za nove kot za popravila oz. prenovo pokvarjenih ali starih, je ocenil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Zanj je pomembno, da se v okolju, kjer kupna moč in standard rasteta, zavest potrošnikov z osveščanjem dvigne. Da bi se potrošniki v čim večji meri odločali za ponovno uporabo in tako prispevali k varovanju okolja. “Najmanj obremenjujoč odpadek za okolje je tisti, ki ga ni,” je poudaril.
Zupanc je izpostavil predvsem problematiko odvrženega tekstila. Tekstil je namreč proizvod, ki strmo narašča kot potrošna dobrina, na drugi strani pa pušča velik okoljski odtis. Tekstila se v Sloveniji po njegovih pojasnilih proda prek 20.000 ton, veliko se ga “izgubi” med drugimi odpadki, zato je tu priložnost, da se nekaj naredi.
“Tega problema se je treba lotiti,” je poudaril, pri tem pa izpostavil vlogo komunalnih podjetij. Ta so namreč zelo povezana z lokalno skupnostjo in imajo dostop do vseh gospodinjstev, so “prvo poklicana k spodbujanju družbeno odgovornega ravnanja in trajnostno razvojnih praks”. Tudi države bodo morale na globalni ravni nekaj storiti in nasloviti ta problem, med drugim bi bilo treba spremeniti ekonomske modele, je še dejal Zupanc.
Pomen osveščanja potrošnikov, da kupujejo bolj trajnostne izdelke, in ravnanja države je izpostavila tudi vodja sektorja za odpadke na ministrstvo za okolje in prostor Jana Miklavčič. Po njenih pojasnilih odpadni tekstil in kosovni odpadki v zadnjih letih naraščajo: tekstila je v povprečju od 1500 do 2000 ton, kosovnih odpadkov pa od 32.000 do 40.000 ton.
Ponovno uporabo država podpira prek različnih ukrepov. Med drugim subvencionira socialno podjetništvo, uredba o zelenih javnih naročilih spodbuja k bolj trajnim materialom, spodbujajo tudi projekte, ki doprinesejo k ločevanju odpadkov, pripravljajo se npr. spodbude za inovativne izdelke, ki pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na podnebne spremembe. Miklavčičeva se strinja, da so ukrepi potrebni vedno bolj, opaža pa, da je najbolj učinkovit harmoniziran pristop, torej na ravni EU.
K zmanjševanju količine odpadkov prispevajo tudi centri za ponovno uporabo. Kot je pojasnila direktorica Centra ponovne uporabe v Sloveniji Marinka Vovk, so prvi center postavili pred približno desetimi leti. Danes mreža šteje 40 zaposlenih na sedmih lokacijah, dve so medtem predali drugim, ker si želijo, da to postane stvar lokalnega okolja.
Vovkova opaža, da ljudje velikokrat zavržejo stvari, ki so funkcionalne. Centri izdelkom, ki bi bili breme okolja, prinašajo novo vrednost tako za ljudi kot okolje, odpirajo namreč možnost zaposlitve težje zaposljivih oseb. Centri od približno 1000 ton pregledanega tekstila v ponovno uporabo preusmerijo okoli 250 ton.
V vseh teh letih delovanja opaža spremembo v obnašanju ljudi. Če potrošniki na začetku niso niti prišli pogledat predelanih izdelkov, po desetih letih v centre prihajajo ljudje, ki so ponosni, da tam kupujejo, je še dejala Vovkova in pohvalila sodelovanje s komunalnimi podjetji.
Spremembo obnašanja med potrošniki opaža tudi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki prek projekta Tekstilnica spodbuja izmenjavo tekstila. Projekt rešuje izzive prekomernih tekstilnih odpadkov, potrošniki pa so izmenjave dobro sprejeli. “Slovenci smo vedno bolj odprti do izmenjave oblačil,” je ugotovila in ocenila, da tu ne gre za prihranke, ampak zavest o okoljskih težavah.
Napredek v spremembi miselnosti opaža tudi soustanovitelj trgovine brez embalaže Rifuzl Primož Cigler. Odziv ljudi na napoved odprtja trgovine brez embalaže je bil po njegovih besedah vrhunski, po letu obstoja pa kaže, da smo Slovenci pripravljeni hoditi v trgovino s svojo embalažo in tako prispevati k varovanju okolja.
