Slovenija je imela višjo stopnjo varčevanja gospodinjstev kot v povprečju EU v celotnem preteklem desetletnem obdobju, izjema je leto 2012, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.
Je pa namestnica generalne direktorice urada Karmen Hren na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorila, da so med slovenskimi gospodinjstvi velike razlike. “V tistih z najnižjimi dohodki stopnja varčevanja sploh ni pozitivna, kar pomeni, da ne morejo nič privarčevati,” je dejala.
Na drugi strani so najbolj premožna gospodinjstva, ki lahko privarčujejo okoli 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. “Vsa ostala so nekje vmes – kaj dosti ne privarčujejo, a se jim ni treba zadolževati za prikrivanje tekočih izdatkov,” je povedala.
Ena najbolj tipičnih oblik vlaganj Slovencev je nakup stanovanj. Slovenska gospodinjstva imajo trenutno v lasti za slabih 40 milijard evrov stanovanjskih nepremičnin, kažejo statistični podatki.
Prebivalci Slovenije se sicer kljub razmeroma nizkim obrestnim meram na bančne depozite še vedno v veliki meri odločamo za tradicionalne oblike varčevanja v obliki hranilnih vlog in gotovine, po bolj tveganih oblikah, kot je denimo nakup vrednostnih papirjev, pa posegamo manj pogosto. “Morda so nas k temu privedle tudi slabe izkušnje iz prejšnjega desetletja,” je menila Hrenova.
V primerjavi s povprečjem v EU imamo tako Slovenci nadpovprečno veliko premoženja v obliki premoženja in vlog, podpovprečen pa je delež privarčevanih sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.
Gospodinjstva v celotni EU so lani po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v povprečju privarčevala 10,3 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, tista v evrskem območju pa nekoliko več – povprečno 12,1 odstotka.
Statistiki so te podatke objavili pred 31. oktobrom, svetovnim dnem varčevanja.
