Pri projektu sodelujejo umetnice Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Robert Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Costanze Ruhm, Maruša Sagadin in dunajska umetniška platforma The Golden Pixel Cooperative.
Kot piše v sporočilu za javnost, razstava v središče postavlja emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti.
“Če se izrazimo z besedami Diane Elam, je namen razstave razviti novo slovnico za ‘solidarnost brez razloga’, ki upošteva mnogoterost in raznolikost. In na kaj bi se lahko opirala ta nova slovnica? Kako bi bilo mogoče oblikovati ta novi koncept solidarnosti ‘brez razloga’? V delu sociologa Heinza Bude najdemo dragocene predloge, ki se implicitno odražajo v okviru razstave. Bude izhaja iz predpostavke, da v današnjem času solidarnosti ni več mogoče doseči z razrednim bojem ali z delitvijo dela, temveč tako, da se posameznik zave lastne ranljivosti,” piše v sporočilu za javnost.
“Seveda ranljivost ni omejena zgolj na ljudi. Kot šibkost ali moč zaznamuje celoten planet in vse njegove oblike življenja, kar novemu konceptu solidarnosti podeljuje skoraj univerzalno razsežnost. Za Budeja torej ‘solidarnost brez razloga’ pomeni tako globalni kot tudi individualni izziv, v katerega se moramo podati brez prevpraševanja zanesljivosti tovrstnega načela. Lahko nam razkrije pot do novih oblik sobivanja, zaznamovanih s skrbjo za drugega in medsebojno pomočjo,” še piše v sporočilu.
Umetnice se v okviru razstave soočijo s tem tveganjem in se sprašujejo, ali in pod kakšnimi pogoji posamezna gesta prekine na videz naraven potek stvari in kako lahko posledično ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi.
Razstava je eden večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019/2020 in je plod sodelovanja Mestne galerije Ljubljana in dunajskega Künstlerhausa. Na ponedeljkovem odprtju, ki je potekalo aktualnim razmeram primerno, so o njenem pomenu spregovorili predsednica Künstlerhausa, koroška Slovenka Tanja Prušnik, veleposlanica RS Ksenija Škrilec, ki je izpostavila pomen dialoga umetnic in sodelovanje med državama, ter predstavnik avstrijskega zunanjega ministrstva Peter Mikl, ki je poudaril pomembnost nadaljevanja dialoga tudi po zaključenem projektu, so sporočili iz Veleposlaništva RS na Dunaju.
Razstavo so si navzoči ogledali pod vodstvom kuratorke Thun-Hohenstein, njena slovenska kolegica Alenka Gregorič se je, kakor tudi sodelujoče slovenske umetnice, zaradi koronskih razmer, odprtju pridružila virtualno. Po sprostitvi ukrepov bo na Dunaju v povezavi z razstavo sledilo še več javnih dogodkov, aprila pa se razstava seli v Ljubljano, kjer njeno postavitev koordinira direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
